fbpx

Desne konservativne stranke so za naše medije skrajne, reformirani komunisti pa del mainstreama

Predsednik parlamenta Andreas Norlen in vodja Švedskih demokratov Jimmie Akesson (Foto: Epa)

Osem dni po parlamentarnih volitvah na Švedskem, na katerih je tesno zmagal blok desnih strank, je predsednik parlamenta Andreas Norlen po včerajšnjih posvetih z vodji parlamentarnih strank mandat za sestavo nove vlade podelil Ulfu Kristerssonu, vodji desnosredinske Zmerne stranke, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ta je po poročanju STA kot vodja desnega bloka tudi sicer veljal za najverjetnejšega mandatarja. Ob poročanju naših medijev pa je zanimivo videti, kaj predstavljajo kot “skrajno”. V njihovem slovarju so namreč skrajne konservativne desne stranke, medtem ko reformirani komunisti niso skrajni, ampak so po njihovo del mainstream levice.

Po volitvah 11. septembra, na katerih je štiričlanska desna volilna koalicija tesno zmagala in v 349-članskem parlamentu dobila 176 poslanskih sedežev, Ulf Kristersson v parlamentu računa na tesno večino za svoj desni blok. V njem sta še dve manjši desni stranki, Krščanski demokrati in Liberalci, prvič pa tudi populistični skrajno desni Švedski demokrati, ki so med desnimi strankami prejeli največ glasov, poroča STA. Dobili so jih 20,54 odstotka in s tem 73 poslanskih sedežev. Mediji dodajajo, da desnica na Švedskem sicer doslej vlade še ni vodila s podporo “skrajne” desnice, možnost za to naj bi se po njihovih besedah pojavila, ker se je Kristersson z njo začel zbliževati pred tremi leti. Jimmie Akesson, vodja Švedskih demokratov, je sicer že leta 2012 v tej stranki uvedel ničelno toleranco do rasizma in ekstremizma, leta 2015 pa je izključil celotno mladinsko organizacijo Švedskih demokratov zaradi povezav s skrajneži. Tudi zato je seveda vprašljivo, ali lahko Švedske demokrate deklariramo kot skrajno desnico.

Levi blok premierke Magdalene Andersson je na drugi strani prejel 173 sedežev. Njeni Socialdemokrati so sicer dobili največ glasov, in sicer 30,33 odstotka in s tem 107 sedežev. A skupaj z ostalimi levosredinskimi strankami niso zbrali dovolj poslanskih sedežev za oblikovanje vlade. Ob voditeljih desnih strank se je predsednik parlamenta Andreas Norlen včeraj srečal še z voditelji Stranke centra, Zelenih in Levice, ki so pod vodstvom levosredinskih Socialdemokratov sestavljali levi volilni blok. S predstavniki Socialdemokratov in premierko Magdalene Andersson pa se ni srečal. Za to sta se namreč dogovorila že v četrtek, ko je premierka po skoraj vseh preštetih glasovih priznala poraz levega tabora in odstopila. Do prisege nove vlade vodi tehnično vlado.

Ali se bo Zmerna stranka z ostalimi strankami desnega pola na koncu uspela dogovoriti o vladni koaliciji in katere stranke bodo sodelovale v vladi, še ni jasno. Ulf Kristersson je po pogovorih s predsednikom parlamenta dejal, da bo oblikovanje vlade trajalo “nekaj časa”. Po poročanju STA je glavna uganka predvsem bodoča vloga Švedskih demokratov v novi vladi. Najverjetnejši scenarij je, da bo Kristersson oblikoval manjšinsko vlado, Švedski demokrati pa jo bodo podpirali v parlamentu. V zameno bi se lahko pogajali o napredku pri vprašanjih, ki so zanje pomembna, ali celo o mestu predsednika parlamenta. Vodja Švedskih demokratov Akesson je včeraj dejal, da pogajanja “tečejo dobro” in da o vsem razpravljajo v enem paketu.

Leruth restriktivnejšo migrantsko politiko, za katero je glasovala večina Švedov, imenuje “socialni šovinizem”
Da je tovrstni scenarij najverjetnejši, je za STA menil tudi analitik z nizozemske Univerze v Groningenu Benjamin Leruth. Ocenil je, da gre “vsekakor pričakovati oblikovanje desne vladne koalicije”. A ni nujno, da se bodo pogajanja končala uspešno, zato možnost predčasnih volitev ni izključena, je ocenil. V primeru oblikovanja desne vlade je po njegovi oceni zaradi močnega nasprotovanja Liberalcev, da bi v vladi sodelovali tudi Švedski demokrati, pričakovati, da bodo najprej govorili o njihovi morebitni podpori vladi. “Švedsko bo tako vodila koalicija, v kateri bodo imeli Švedski demokrati vplivno, a omejeno vlogo,” je prepričan Leruth. Ne glede na to ali bodo v vladi ali ne, bodo namreč “v vladnem programu njihove vizije omehčane“, meni. Pričakuje, da bodo verjetno poskušali vplivati na vladno agendo na področju svojih dveh prednostnih vprašanj – priseljevanja in kriminala. Prav tako pričakuje, da bo nova vlada “bolj ‘socialno šovinistična’, saj bo migrantom otežila dostop do nekaterih delov socialne države” oziroma je mogoče pričakovati, da bodo Švedski demokrati to vprašanje uvrstili na dnevni red. “Medtem ko je rezultat Švedskih demokratov zlasti za glavne stranke precej zaskrbljujoč, bodo uspeh stranke omilile druge stranke znotraj večine,” je še ocenil analitik. Zato bo imela stranka tudi omejeno vlogo pri oblikovanju agende Švedske kot predsedujoče Svetu Evropske unije v prihodnjem letu, je prepričan.

Za večino nasilnih kaznivih dejanj so krivi migranti – tudi takšni, ki še čakajo na odobritev prošnje za azil
Švedski demokrati so na parlamentarnih volitvah leta 2018 postali že tretja največja parlamentarna stranka, zdaj pa druga, saj so zbrali 20,7 odstotka po 94 odstotkih preštetih volilnih okrajev. Največje zasluge za vzpon Švedskih demokratov ima po 17 letih vodenja stranke 43-letni Jimmie Akesson. V letošnji volilni kampanji mu je uspelo v ospredje, celo pred energetsko krizo in vstopom v Nato, postaviti vprašanje kriminala in strelskih obračunov v revnejših mestnih predelih, kjer živijo migranti. Švede namreč vznemirja porast strelskih spopadov, ki jih zagrešijo skoraj izključno tolpe, sestavljene iz članov migrantskih diaspor. Glavna težava socialnih demokratov je bila ravno ta, da zaradi politične korektnosti v kampanji nikoli niso neposredno priznali, da je za porast nasilja v družbi kriva tudi zgrešena migrantska politika – po drugi strani pa se Švedski demokrati zavzemajo za restriktivnejšo migrantsko politiko. Švedski demokrati se sicer borijo za nižje davke, manj birokracije in predvsem bolj restriktivne pogoje priseljenske politike, saj val nasilja, ki že leta straši švedske državljane, pripisuje predvsem nekontrolirani migraciji. Med drugim so predlagali, da se prosilce za azil iz držav, kot sta Sirija in Somalija, kjer ni več aktivnih spopadov, reimigrira nazaj v države izvora. Glede na to, da so migracije in z njimi povezan kriminal pereča tema, ki pesti Švede – kar število glasov namenjenih Švedskim demokratom zgolj potrjuje – je sicer nekoliko podcenjujoče govoriti o “socialnem šovinizmu”. Je pa jasno, da je rezultat Švedskih demokratov “za glavne stranke precej zaskrbljujoč” – precej podobno kot pri nas, kadar vlado prevzame “skrajni” Janez Janša.

Sara Kovač