fbpx

Evropska poslanka Romana Tomc glede pranja denarja: “Prihaja do številnih zlorab s strani ljudi, ki imajo denar in odvetnike, ki se lahko izognejo pravilom, po svoje pišejo zakone in celo vplivajo na postopke pred sodišči!”

Foto: Facebook

Pranje denarja bo vnovič tema v Evropskem parlamentu. Evropska poslanka Romana Tomc je v luči aktualne problematike v razpravi izpostavila, da kljub dobri zakonodaji še vedno prihaja do zlorab ljudi, ki imajo denar, da se lahko izognejo pravilom. V razpravi je omenila tudi zloglasen primer iz Slovenije, ko je bilo podjetjem, ki so v tesni povezavi z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, odpisanih 29 milijonov evrov na škodo upnikov.

Evropski poslanci so v četrtek, 19. septembra 2019, sprejeli resolucijo o stanju implementacije zakonodaje proti pranju denarja. Poslanka Tomčeva je opozorila, da kljub dobri zakonodaji prihaja do številnih zlorab s strani ljudi, ki imajo denar in odvetnike, ki se lahko izognejo pravilom, si po svoje pišejo zakone in celo vplivajo na postopke pred sodišči.

Opozorila na primer odpisa dolgov v povezavi z Jankovićem
Prav tako je Tomčeva spomnila na zaslišanje v Evropskem parlamentu pred preiskovalnim uradom PANA, ko so evropski poslanci obravnavali pranje iranskega denarja v slovenski NLB. “30.000 transakcij, milijarda evrov opranega denarja, ki je bil zelo verjetno porabljen tudi v teroristične namene, in zgodilo se ni nič.” V razpravi je nadaljevala z odmevnim primerom v Sloveniji, ko je bilo podjetjem, ki so v tesni povezavi z ljubljanskim županom, odpisano 29 milijonov evrov na škodo upnikov. “Kot poročajo mediji, so dolžniki pred tem premoženje varno skrili na Malto, poslovanje pa poteka prek nabiralnikov in skladov neznanega porekla.”

Foto: STA

Glede na to, da imamo v Evropski uniji zakonodajo o preprečevanju pranja denarja in pravila o dejanskih lastnikih podjetij, je Tomčeva komisarko Vero Jourovo vprašala naslednje: “Pravne podlage imamo, kar potrebujemo, so pošten sistem in pošteni ljudje, ki bodo sposobni preiskati in obsoditi take zlorabe. Spoštovana komisarka, kaj lahko storite vi oziroma institucije Evropske unije, ko gre za takšne anomalije? Imeti bi morali moč, da bi lahko ukrepali v primerih, ko nacionalni organi odpovedo.”

V razpravi je komisarka Jourova povedala, da morajo poskrbeti za večje zaupanje ljudi, na konkretno vprašanje Tomčeve pa je odgovorila, da z naslednjim letom z delom prične Evropsko javno tožilstvo, ki bo pristojno za reševanje takih primerov, ki jih države članice ne bodo mogle reševati same.

Hana Murn