fbpx

Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo zgodovinsko odločitev za demokratično družbo: Države imajo pravico razpustiti stranke, ki se ne distancirajo od nekdanjih komunističnih strank!

Stranke tranzicijske levice se niso bile sposobne ograditi od enega izmed totalitarizmov - komunizma. (Foto: STA)

Evropsko sodišče za človekove pravice s sedežem v Strasbourgu je odločilo, da imajo države pravico razpustiti ali zavrniti registracijo strank, ki se ne distancirajo od nekdanjih komunističnih strank. Razpustitev le teh namreč razumejo kot nujno za demokratično družbo. Kot je znano, se stranke tranzicijske levice še vedno niso sposobne ograditi od enega izmed totalitarizmov – komunizma, v SD se celo klanjajo komunističnim zločincem.

Leta 2015 je Komunistična partija Romunije (RCP) tožila romunsko državo, ker je zavrnila registracijo organizacije na seznamu političnih strank v državi. Stranka je v svoji zahtevi zatrdila, da je Romunija s tem kršila klavzulo o svobodi izražanja ter svobodi zbiranja in združevanja iz Konvencije o varstvu človekovih pravic.

Senat sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice je zahtevo Komunistične partije Romunije zavrnil in odločil v prid romunskim oblastem, ki so registracijo  zavrnile z utemeljitvijo, da je njena platforma “v nasprotju z zakonom o političnih strankah”. Romunska država je tudi trdila, “da obstaja resnična nevarnost, da Komunistična partija Romunije spodkopa demokratične vrednote”, saj se nikakor ni hotela distancirati od nekdanje romunske komunistične stranke. Zlasti v obdobju gospodarske nestabilnosti, v katerem so prevladovali politični konflikti pred predsedniškimi volitvami in po nedavni spremembi zakonodaje, ki je namenjena vračanju nacionaliziranih stavb, bi lahko to povzročilo konflikte v družbi. Prav tako je sodišče tudi ugotovilo, da so statutarni dokumenti, ki so v nasprotju z domačo zakonodajo, rezultat volje vodij strank.

V demokratični družbi je poveličevanje komunističnih zločincev nedoupustno in protipravno. (Foto: FB)

Politična stranka se v tem primeru ni razlikovala od stare strukture, saj je prevzela skoraj identičen simbol, imela isto vrsto organizacije in isto politično ideologijo. Poleg tega sta v tem primeru program in statut vsebovala nejasne, zelo splošne pogoje za določitev temeljnih načel stranke, kar je potrdilo željo ustanoviteljev po ponovni vzpostavitvi iste politične ideologije nekdanje komunistične stranke, ki je bila že opuščena. Končno, po mnenju romunskih sodnikov je nova politična struktura ignorirala demokratične vrednote in se ni sklicevala na dogodke, ki so zaznamovali državno politiko, kot je pristop k Evropski uniji, ali pogodbe, ki ščitijo temeljne pravice državljank in državljanov.

ESČP ugotavlja, da so bili razlogi nacionalnega sodišča pojasnjeni dovolj izčrpno
Evropsko sodišče za človekove pravice je podprlo odločitev Romunije, ki je zatrdila, da je bila tovrstna odločitev potrebna za “zaščito nacionalne varnosti ter pravic in svoboščin drugih”, saj je odločitev Komunistične partije Romunije, da se ne loči od nekdanje komunistične stranke, predstavljala možnost resnih zlorab v prihodnosti. Po mnenju Sodišča je Romunija ukrepala z namenom, da bi naslovila pereče družbene zadeve, zavrnitev registracijo stranke tako razumejo kot nujno potrebno v demokratični družbi. Sodišče je tako ugotovilo, da je domače sodišče dovolj izčrpno pojasnilo razloge, zaradi katerih so odločili, da vloga za registracijo ni izpolnjevala pogojev.

Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice bi lahko imela posledice po vsej Vzhodni Evropi. V Albaniji denimo albanska komunistična partija redno obeležuje rojstni dan Enverja Hoxhe, razvpitega diktatorja v državi. Poleg tega se Socialistična stranka, neposredna potomka komunistične partije, nikoli ni uradno opravičila za zločine, storjene v času režima. Nedavno je socialistični poslanec Bujar Çela praznoval dan narodne neodvisnosti s Hoxhino fotografijo. Medtem je lani v parlamentu premier Edi Rama dejal, da je bil njegov oče komunist na pravi strani zgodovine.

Nina Žoher