V časih, ko so zahodni voditelji še nasmejani hodili v Kremelj, hollywoodski zvezniki pa so ploskali Putinu, ko je na klavir igral Blueberry Hill, je na nevarnost tega starega KGB-jevca opozarjalo cel kup ljudi, ki so se jim takrat v političnih in medijskih krogih smejali. Poleg Garryja Kasparova je bil eden glavnih kritikov putinizma tudi potomec slavne dinastije Habsburg, ki je vladala tudi naši deželi – Otto von Habsburg.
Še preden je torej Zahod spoznal pravi obraz Vladimirja Putina, je cesarjev sin ves čas svaril pred revizionizmom, nacional-boljševizmom in nevarnostjo ponovnega ruskega kolonializma v Evropi. Na predavanju v Bregenzu leta 2003 je tedaj 91-letni von Habsburg Rusijo označil za velik evropski problem, Putina pa je že takrat primerjal z Adolfom Hitlerjem. Poudaril je, da je ruska federacija na poti v totalitarizem tako kot nemški rajh v tridesetih letih prejšnjega stoletja, torej v diktaturo s konformizmom in preganjanjem.
Besede so takrat zvenele izredno bizarno, saj je Putin v tistih časih veljal za spoštovanega voditelja. To je bilo tudi tri leta pred prvo osvajalsko vojno, v katero se je Rusija podala pod njegovim vodstvom, ko so zavzeli dele Gruzije.
Habsburg je v enem od govorov o razmerah v Ukrajini pojasnil, da je naloga Evrope “narediti vse, kar je v njeni moči, da zajezi ta ruski imperializem in Ukrajini zagotovi neodvisnost, ki je potrebna in do katere je upravičena”. Ta govor je imel 29. novembra 1995, več kot 26 let pred Putinovo invazijo Ukrajine.
Kako bi Otto von Habsburg danes komentiral vojno v Ukrajini?
Gotovo je, da bi ruska invazija na Ukrajino Otta von Habsburga prizadela, ne pa presenetila, piše Weiner Zeitung. Pozdravil bi dejstvo, da je EU zdaj napadeni državi ponudila pristopni status bodoče članice, a hkrati Zahodu očital, da predolgo čaka in vodi politiko pomiritve – dolgo preden je bil Krim leta 2014 okupiran.
Andrej Žitnik