fbpx

[Intervju] Paweł Jabłoński: Ne spomnim se obdobja v zgodovini, ko so bili odnosi med Slovenijo in Poljsko boljši

Pawel Jablonski (foto: Polona Avanzo)

S Pawłom Jabłońskim, državnim podsekretarjem na poljskem zunanjem ministrstvu smo se med drugim pogovarjali o Pobudi treh morij (3SI), dvostranskem sodelovanju, pandemiji in prihodnosti Evropske unije.

DEMOKRACIJA: V poljski vladi ste med drugim pooblaščenec vlade za Pobudo treh morij. Kaj vključuje vaše delo?

Jabłoński: Na kratko, gre za medagencijsko usklajevanje nacionalne politike s Pobudo treh morij. Poleg ministrstva za zunanje zadeve sodelujejo še številne druge institucije − začenši z uradom predsednika vlade, razvojno banko BGK, drugimi ministri v vladi, s parlamentarnim odborom, z možganskimi trusti in nevladnimi organizacijami. Moja naloga je, da vse usmerim k skupnemu sodelovanju in ohranjam stike s kolegi iz drugih držav.

DEMOKRACIJA: Ali lahko naštejete najpomembnejše dosedanje dosežke v okviru te pobude?

Jabłoński: Imenoval bi dva. Prvič, zavest o potrebi po močnejšem regionalnem sodelovanju se je močno povečala. Pred letom 2015 so bile številne države Srednje in Vzhodne Evrope večinoma osredotočene na boljšo integracijo z našimi zahodnimi sosedi. In to ni slabo; ta integracija je tudi zelo pomembna. Veliko tesneje pa moramo sodelovati tudi kot člani, partnerji in prijatelji v Srednji Evropi. Vsakega od nas to naredi veliko močnejšega. In že nam je uspelo preiti s političnih razprav na praktične, operativne korake. Do zdaj smo izbrali skoraj 80 prednostnih infrastrukturnih projektov, ki jih želimo izvesti − mnogi med njimi so že v napredni fazi.

Države vključene v Pobudo treh morij (foto: mapchart)

Drugi velik dosežek je ustanovitev in nadaljnja širitev investicijskega sklada 3SI. Je orodje, ki že spodbuja razvoj infrastrukturnih projektov v regiji. Zelo sem vesel, da je Slovenija druga največja vlagateljica v sklad, kar je odličen zgled za druge članice in privablja tudi zunanje vlagatelje.

DEMOKRACIJA: Kateri so glavni zapleti pri razvoju pobude?

Jabłoński: Na začetku je bilo nekaj sumov, ali bo ta projekt organiziran kot nekakšna alternativa Evropski uniji ali celo usmerjen proti sami EU. Očitno je bil to popoln nesmisel, vendar smo se morali boriti proti tem lažnim napovedim. Mislim, da zdaj že vsi vedo, da močnejše regionalno povezovanje dejansko podpira cilje evropske integracije, saj povečuje kohezijo in ponuja številne gospodarske priložnosti. Pravzaprav se bodo številni infrastrukturni projekti financirali iz proračuna EU in instrumenta NextGenEU − skupaj z nacionalnimi proračuni in zasebnimi naložbami bo to ustvarilo sinergijo za močnejši razvoj v vseh teh državah.

Potovanje iz Poljske v Slovenijo bodisi z avtomobilom ali vlakom, še vedno traja dlje, kot bi moralo. Še slabše so videti povezave z baltskimi državami ali Romunijo, Bolgarijo in Grčijo. To moramo nujno izboljšati z uporabo vseh mogočih orodij.

DEMOKRACIJA: Kako bi ocenili dosedanje sodelovanje Slovenije v tej pobudi?

Jabłoński: Slovenija je ena od voditeljic 3SI že od samega začetka, še posebej po vrhu v Ljubljani leta 2019 pa je vsem jasno, kako pomembno vlogo ima vaša država. Takrat je ideja o investicijskem skladu dobila svojo končno obliko, pozneje pa se je Slovenija odločila, da se bo pridružila skladu z največjim prispevkom po Poljski – presegla je številna večja gospodarstva. Ko se z drugimi članicami pogovarjamo o intenzivnosti njihovega sodelovanja v pobudi, zelo pogosto izpostavimo Slovenijo kot zgled.

DEMOKRACIJA: Kakšen odnos imajo druge članice EU, zlasti Nemčija in Francija, do pobude?

Jabłoński: Iniciativa je v zadnjem času pridobila veliko podpore, zlasti po vrhovih 2019 v Ljubljani in 2020 v Talinu. Nemčija je že strateška partnerica, druge države EU, vključno s Francijo, kažejo zanimanje za skupne naložbene projekte, zlasti v energetiko in digitalno infrastrukturo. Tudi druge države se bolj vključujejo − na primer Japonska, ki želi diverzificirati svojo gospodarsko navzočnost v Evropi po brexitu. Na to gledamo zelo pozitivno. Po začetnih dvomih o tem, kaj ustvarjamo v Srednji Evropi, postaja jasno, da je naša regija kot celota lahko zelo privlačna za naložbe, predvsem zaradi 3SI.

DEMOKRACIJA: Kakšen odnos do te pobude imajo velike sile − ZDA, Rusija, Kitajska?

Jabłoński: ZDA jo že od samega začetka zelo podpirajo. Pravzaprav so nekateri naši nasprotniki pobudo označili za ameriški projekt. Čeprav ni ameriški, temveč srednjeevropski, uživamo ameriško partnerstvo. Zelo pomembno je vedeti, kako velik pomen ima infrastrukturni razvoj tudi za varnost. Američani to zelo dobro razumejo, sodelovanje s 3SI vidijo tudi kot veliko priložnost za svoj poslovni sektor −od tod tudi močna podpora.

Rusija in Kitajska sta bolj zadržani partnerici, vendar želim biti zelo jasen − 3SI ni mišljena kot orodje proti nikomur. Želimo sodelovati v regiji in smo odprti za sodelovanje z zanesljivimi zunanjimi partnerji.

Ruski predsednik Vladimir Putin (foto: EPA)

Želim pa izraziti tudi zelo jasno stališče Poljske do politike ruskega predsednika Vladimirja Putina. Obsoditi je treba njegove ukrepe proti Ukrajini, poskuse ubijanja političnih nasprotnikov. Ne moremo jih sprejeti in se delati, da se ni nič zgodilo. V nasprotnem primeru bodo ta kazniva dejanja dosegla predvideni učinek.

DEMOKRACIJA: Nam lahko razkrijete nekaj prihodnjih projektov v okviru pobude?

Jabłoński: Naš glavni cilj je ustvariti močnejše povezave med državami naše regije na področju prometa, energije in digitalne infrastrukture. Načrtujemo graditev obsežnega železniškega in avtocestnega omrežja, ki bo povezovalo baltske države prek Poljske do Jadranskega in Črnega morja. Veseli smo, da je Slovenija predlagala veliko takšnih projektov, med drugim baltsko-jadranski koridor jedrnega omrežja TEN-T, ključne projekte, ki povezujejo koprsko pristanišče z železniškim in cestnim omrežjem v regiji, nove plinske in energetske povezave, ki povezujejo Slovenijo z Madžarsko in Italijo (HUSIIT), z Madžarsko, Romunijo, Slovaško in Avstrijo (ROHU) ter s Hrvaško (SINCRO.GRID).

V digitalni infrastrukturi se bomo osredotočili na omrežja 5G in fiberoptična omrežja, vendar obstaja tudi en ključni vidik − kibernetska varnost. Naša regija zelo dobro ve, kako pomembno je biti odporen proti kibernetskim napadom; med tremi morji lahko ustvarimo središče za kibernetsko varnost, ki bo spodbudilo razvoj programskih in strojnih rešitev, ki se bodo uporabljale po vsem svetu.

Nazadnje gre tudi za spodbujanje energetske varnosti z diverzifikacijo preskrbe s plinom v naši regiji. To je še vedno izjemno pomembna naloga, hkrati pa moramo razmisliti o uvedbi več ogljično nevtralnih virov energije. Zato predlagamo začetek ukrepov za ustvarjanje novih čezmejnih projektov na področju proizvodnje, distribucije in uporabe zelenega vodika v naši regiji.

DEMOKRACIJA: Kako bi ocenili dvostransko sodelovanje med Slovenijo in Poljsko?

Jabłoński: Ne spomnim se nobenega obdobja v zgodovini, ko bi bili ti odnosi boljši. Tesno sodelujem s premierjem Morawieckim in lahko vam povem, da premierja Janšo obravnava kot enega najbližjih partnerjev. Zelo ploden nedavni Janšev obisk v Varšavi je bil še en dokaz tega. Vem, da je bil naš premier zelo zadovoljen s pogovori.

Premier Janez Janša na srečanju s poljskim premierjem Mateuszem Morawieckim. (Foto: Twitter)

A ne samo politično − tudi ekonomsko in socialno se naši državi zelo dobro razumeta. Pred pandemijo se je število poljskih turistov, ki so obiskali Slovenijo, strmo povečevalo in prepričan sem, da se bomo kmalu vrnili k temu trendu. Pravzaprav, če bodo razmere dopuščale, načrtujem, da bom del letošnjih počitnic preživel v Sloveniji.

DEMOKRACIJA: Ali naši državi v prihodnosti načrtujeta kakšen večji dvostranski projekt?

Jabłoński: Med obiskom sem razpravljal o številnih takih projektih. Verjamem, da imamo veliko potenciala, zlasti v logistiki. Močnejše sodelovanje med koprskim pristaniščem in pristanišči na Baltskem morju je lahko koristno za naši državi; prav tako sodelovanje v železniškem sektorju. Tudi v letalskem sektorju; LOT Polish Airlines, naš nacionalni prevoznik, z velikim zanimanjem gleda na slovenski trg, in verjamem, da bo, če bo to omogočilo okrevanje po pandemiji, kmalu omogočen trg za več letov Lot iz Ljubljane, pa ne samo na Poljsko.

Zelo cenimo sodelovanje na področju prometa po baltsko-jadranskem koridorju TEN-T. Naš nacionalni tovorni operater PKP Cargo je v Sloveniji navzoč prek posrednika Primol-Rail.

Poljska je odprta tudi za slovenske vlagatelje. Regulativni okvir v zvezi z gospodarsko dejavnostjo je bil poenostavljen z uvedbo ustave za gospodarstvo in kakovostnega sistema podpore neposrednim tujim naložbam »Poljska investicijska cona«. Za kakovostne naložbe ponujamo velikodušne davčne olajšave, ki se osredotočajo na raziskave in razvoj ter trajnostno ustvarjanje delovnih mest.

DEMOKRACIJA: Poljska in Slovenija sta lani sodelovali v pogajanjih o Evropskem skladu za oživitev in o proračunu EU. Nam lahko poveste kaj več o tem sodelovanju?

Jabłoński: Zelo cenimo slovensko vpletenost v ta proces, zlasti premierja Janšo, ključni glas razuma, njegovo pomembno pismo, ki kaže potrebo po kompromisu, in nato njegovo doslednost med pogajanji. Ta so bila zelo težka, verjetno najtežja v zgodovini EU. Zaradi solidarnega pristopa Slovenije, Poljske in drugih držav skupine »Prijatelji kohezije« nam je uspelo premagati tako imenovane varčne ideje, ki bi zmanjšale proračun, ovirale okrevanje po pandemiji in bile preprosto škodljive za evropsko povezavo.

Pogajanja o proračunu za leto 2020 so najboljši dokaz, da se je vredno močneje povezovati v naši regiji. Kljub nekaterim naravnim razlikam med državama nas veliko več združuje. V Srednji Evropi imamo podobne vrednote in vsi izhajamo iz podobnega okolja tako v starodavni kot v novejši zgodovini. Potem ko smo odpravili komunistično oblast in uspešno ustvarili gospodarstva s prostim trgom, smo v zadnjih treh desetletjih storili izjemne stvari, vendar se moramo še bolj povezovati, da bomo dosegli stopnjo razvoja naših zahodnih in severnih sosed. In dobro je, da smo to lahko razumeli in uspešno sodelovali v dobro naših ljudi.

DEMOKRACIJA: Kakšno je stanje na Poljskem zaradi pandemije? Kateri so največji izzivi, s katerimi se sooča Poljska med pandemijo?

Jabłoński: Kot večina držav EU smo se soočali z velikimi izzivi v javnem zdravstvu in gospodarstvu. Zdaj smo veliko bolj optimistični; cepljenje poteka brez težav (čeprav so dostave cepiv dobaviteljev nižje od pričakovanih), do zdaj smo cepili 15 milijonov ljudi in do konca poletja bi morali imeti možnost cepljenja vseh.

Ekonomsko smo se odločili za izvajanje največjega načrta javne podpore v zgodovini za zavarovanje delovnih mest in podjetij. V zadnjih 14 mesecih smo v programu »Antikrizni ščit« porabili približno 50 milijard EUR. Marca 2020 so strokovnjaki ocenili, da lahko izgubimo kar 5 do 6 milijonov delovnih mest po vsej državi. Ne samo da se to ni zgodilo, ampak nam je uspelo obdržati najnižjo brezposelnost v EU. Očitno je pandemija prizadela številna podjetja in delavce, vendar sem prepričan, da bomo po vrnitvi v normalno stanje videli tudi močno gospodarsko okrevanje.

DEMOKRACIJA: Globalisti in bruseljska evrokracija že nekaj let napadajo Poljsko in jo obtožujejo, da krši evropska načela na področju sodstva, medijev in migracij … Kakšno je vaše stališče do teh obtožb?

Jabłoński: Razlogi za te napade so povsem politični. Liberalnim in levim politikom očitno ni všeč, da so njihovi zavezniki izgubili oblast na Poljskem. Na volitvah leta 2015 smo zmagali s konservativnim, a tudi z reformnim mandatom. Ta mandat je bil obnovljen leta 2019, da ne omenjam lanskih predsedniških volitev in več drugih volitev. Poljaki so glasovali za široko reformo države, vključno s sodnim sistemom, ki je bil nedotaknjen 25 let. Po razpadu komunizma naj bi sodniki, ki jih je prej imenovala komunistična vlada in od katerih jih je veliko sodelovalo pri pregonu članov demokratične opozicije, nenadoma veljali za neodvisne varuhe pravne države. Čarobna preobrazba, bi lahko rekli. Očitno se ni zgodila. Medtem ko so številni sodniki preprosto opravljali svoje naloge, je bilo veliko pokvarjenih uradnikov − in to je privedlo do koruptivnega sistema. Ta sistem smo začeli spreminjati, a se še vedno zelo upira. Toda ne bomo odstopili, ker moramo ustvariti zdrav pravosodni sistem v interesu naših ljudi, ne elit, ki podpirajo status quo.

Kar zadeva migracije, menimo, da načelo solidarnosti ne upravičuje obveznih relokacij, ampak bi dejansko ustvarilo nadaljnje spodbude za nezakonite migracije in tihotapljenje migrantov. Vesel sem, da sta Poljska in Slovenija enakega mnenja.

DEMOKRACIJA: Iste skupine, ki že leta napadajo Poljsko, v zadnjem času napadajo in pritiskajo tudi na Slovenijo. Ali Slovenija in Poljska sodelujeta pri zavračanju teh pritiskov?

Jabłoński: Zelo podpiramo vsako državo, ki namerava izvesti reforme v svojem nacionalnem interesu. To je osnova združene Evrope − prizadevanja za integracijo, vendar ob spoštovanju nacionalne identitete in suverenosti. Poljska bo v zvezi s tem vedno podpirala Slovenijo in veseli smo, da nas Slovenija podpira pri številnih vprašanjih.

Obe naši vladi imata veliko skupnih stvari, toda ena je ključna: vrednote, ki so globoko zakoreninjene v našem demokratičnem sistemu in skrb za naše ljudi. Poljsko-slovensko sodelovanje je pri tem izredno dragoceno. Konec koncev govorimo o načelih, ne o trenutnih političnih koristih, pri čemer imamo v mislih prihodnost Poljske in Slovenije. Človeško dostojanstvo, pravica do življenja, zaščita družin, svoboda govora, izražanja in prepričanja − vse to so aksiološki temelji evropske civilizacije. Pomembno je, da jih želijo braniti tudi Poljaki in Slovenci.

DEMOKRACIJA: Nam za konec lahko zaupate svojo vizijo prihodnosti Evrope?

Jabłoński: Verjamem, da je glavni uspeh evropske integracije − preprečevanje vojne na celini s pomočjo gospodarske kohezije − še vedno svetilnik, za katerega si prizadevamo. Evropa se mora osredotočiti na trgovinsko sodelovanje in rušiti ovire, ki ovirajo svobodno konkurenco. Enotni trg je eden največjih dosežkov EU, spodbudil je gospodarsko rast po vsej celini. Naš odprti trg s 500 milijoni precej bogatih potrošnikov nekateri imenujejo »pasivni vzvod« v gospodarski konkurenci s Kitajsko, pa tudi z ZDA. Morali bi ga bolj izkoristiti. Njegov potencial še vedno ni popolnoma odklenjen − zlasti ne v storitvenem in digitalnem sektorju. Njihov pomen v svetovnem gospodarstvu še naprej narašča (tudi zaradi pandemije) in EU mora na tem področju še vedno veliko postoriti. Odstranitev ovir − vključno s protekcionističnim vedenjem v EU − je v interesu vseh držav članic.

Na žalost v Bruslju in drugih evropskih prestolnicah obstaja veliko idej, da bi se bolj osredotočili na politično integracijo kot na ekonomsko, in Unijo potisnili v federalizacijo ali celo evropsko superdržavo. Poljska to odločno zavrača, saj verjamemo v nacionalno suverenost in pomen vsake države, ki je enakovredna članica Unije. Ta čas začenjamo razpravo o prihodnosti Evrope. Verjamem, da morajo v tej razpravi odločen glas imeti ne le Poljska in Slovenija, ampak tudi številni drugi v regiji. Evropsko unijo oblikujejo vse njene članice in vsi smo enaki − po sedemnajstih letih v EU moramo glasneje in jasneje spregovoriti, kakšno EU želimo.

Bogdan Sajovic