fbpx

Je to politični tandem, ki bo čez nekaj let odločal tudi o usodi Slovenije?

Frauke Petry in Heinz-Christian Strache (foto: epa).

Politično prizorišče v Avstriji in Nemčiji se utegne kmalu popolnoma obrniti na glavo. Oktobra letos lahko na ponovljenih avstrijskih predsedniških volitvah zmaga svobodnjaški predsedniški kandidat Norbert Hofer, Nemčijo pa prihodnje leto čakajo zvezne volitve, na katerih se bo AfD skoraj zagotovo uspelo prebiti v parlament.

Migrantski val, ki je izbruhnil lani pozno poleti, ko je nemška kanclerka Angela Merkel razglasila politiko odprtih vrat, je sprožil tudi velike spremembe na političnem prizorišču v številnih državah. Prav strah domačinov pred množičnimi valovi migrantov je v naši sosedi Avstriji okrepil Svobodnjaško stranko, ki jo vodi Heinz-Christian Strache.

Hofer na poti v predsedniško palačo
Svobodnjaki so postali najbolj priljubljena stranka v državi severno od Karavank, njihov predsedniški kandidat Norbert Hofer pa je 1. junija letos za las ostal praznih rok v drugem krogu predsedniških volitev. Zmagovalec je postal nekdanji predsednik Zelenih Alexander Van der Bellen. Svobodnjaki so takoj začeli oporekati izidom volitev, saj naj bi nanje vplivale nepravilnosti pri glasovanju.

Čeprav se je najprej zdelo, da bodo pritožbe Svobodnjakov zaman, pa jim je mesec po volitvah dalo prav ustavno sodišče, ki je razveljavilo drugi krog predsedniških volitev. Avstrijci se bodo tako 2. oktobra letos znova podali na volišče. Tokrat politični analitiki dajejo več možnosti za zmago Hoferju, saj je odločitev ustavnega sodišča velik moralni kapital v njegov prid.

Hoferjeva zmago bo sporočilo vsej Evropi
V primeru, da Hoferju uspe, bo Avstrija prva država zahodno od nekdanje železne zavese, katere predsednik bo prihajal iz izrazito protimigrantske stranke oziroma iz stranke, ki jo številni, zlasti levo usmerjeni politični analitiki označujejo kot skrajno desno stranko.

Norbert Hofer (foto: epa)

Norbertu Hoferju se oktobra letos nasmiha zmaga (foto: epa).

Čeprav ima predsednik v Avstriji več ali manj le protokolarno vlogo, pa bo Svobodnjak v avstrijski predsedniški palači imel pomembno simbolno sporočilo – za Avstrijo in celotno EU. Hoferjeva zmaga je tako lahko spobuda Marine Le Pen, voditeljici Nacionalne fronte, na predsedniških volitvah v Franciji prihodnje leto.

AfD iz uspeha v uspeh
Na dogodke v Avstriji verjetno s strahom in zaskrbljenostjo gledajo tudi številni nemški politiki iz uveljavljenih strank. Svobodnjaški vzpon bo namreč opogumil tudi Alternativo za Nemčijo (AfD), ki ima podoben političen program.

Stranka, ki so jo leta 2013 ustanovili zagovorniki izstopa Nemčije iz evroobmočja in ponovne uvedbe nemške marke, je zaradi nezadovoljstva Nemcev s politiko odprtih vrat do migrantov dobila veter v jadra, ki jo je marca letos ponesel v tri nemške deželne parlamente (Baden-Württemberg, Saška-Anhalt in Porenje-Pfalško) in jih lahko septembra letos še v dva (Mecklenburg-Predpomorjansko in Berlin).

Kakšen bo v prihodnje evropski politični zemljevid?
Prihodnje leto si stranka, ki jo vodita Frauke Petry in Jörg Meuthen, obeta tudi vstop v nemški zvezni parlament. AfD je še daleč od moči in vpliva, ki ga že ima Svobodnjaška stranka v Avstriji, tako da ni pričakovati njen naskok na sam vrh nemške politike. Toda glede na to, da AfD jemlje čim več glasov, ne samo krščanskim demokratom, ampak tudi socialdemokratom in vzhodnonemškim postkomunistom, njen nadaljnji strmi vzpon ni nekaj nemogočega.

Bo v prihodnosti evropski politični zemljevid takšen, da bo v Avstriji na vrhu Strache, v Nemčiji, ki je najpomembnejša evropska država in lahko zelo vpliva tudi na druge evropske države, pa Petryjeva?

Aleš Žužek