Komunizem, Kitajska in njeni milijarderji: V avtoritarnem režimu, ki se mu vsi bojijo nasprotovati, je lahko tudi luna zelena

Kitajski predsednik Xi Jinping (Foto: epa)

Kitajska je svojevrstna zgodba o uspehu, a obenem tudi zgodba, v kateri se je bilo potrebno v celoti izneveriti komunistični ideologiji, da bi lahko “komunizem” na Kitajskem obstal. Država je druga največja gospodarska velesila na svetu in je na drugem mestu po številu milijarderjev. Vseeno, oblast vztraja pri svojih komunističnih načelih.

Na Kitajskem se nahaja 338 milijarderjev, ki predstavljajo 12 odstotkov vseh milijarderjev na svetu. Ob tem se postavi vprašanje, kako je kaj takega sploh možno v državi, ki naj bi bila komunistična.

Odgovor, do katerega pridemo, se po pisanju Bloomberga skriva v dejstvu, da je Kitajska dandanes avtoritarni režim, v katerem so nekateri najvišji pripadniki kitajske komunistične partije tudi najbogatejši ljudje v državi. To jim omogoča, da sami konkretno vplivajo na zakonodajo in s tem krojijo pravila sebi v prid.

Kitajski komunisti zamižali na eno oko
A odgovor na to, kako je kitajski komunistični partiji, ki nominalno velja za nasprotnico kapitalizma, uspelo ustvariti razmere za cvetoče gospodarstvo, se med drugim skriva tudi v voditelju partije izpred štirih desetletij, Dengu Xiaopingu, ki je predstavil reforme, ki so omogočile transformacijo v drugo največje gospodarstvo na svetu.

Nekdanji vodja komunistične partije Deng Xiaoping (Vir: Twitter)

Če se na Kitajskem razlika med bogatimi in revnimi zgolj povečuje, ne gre zanemariti dejstva, da so Dengove reforme iz revščine in lakote, ki sta bili posledici Maove krvave vladavine, dvignile 700 milijonov ljudi. Kitajska komunistična partija še vedno časti Maa, a nikakor ne pozablja Denga.

Razlog za to naj bi bila partijska ustava , ki pravi, da je njen “najvišji ideal in končni cilj izpolnitev komunizma”. A ob tem nikjer ne navaja časovnega okvira, v katerem naj bi bil ta komunistični sen dosežen, kar naj bi partijskim veljakom omogočalo dovolj proste roke, da v tem vmesnem obdobju vodijo državo, kakor sami želijo. Nominalno še vedno komunistična oblast je tako v resnici zgolj enopartijski avtoritarni režim, ki se bolj kot s preganjanjem premožnih ukvarja s preganjanjem drugače mislečih.

Bogastvo nujno zlo, ki se ga ne branijo
Komunisti na Kitajskem naj bi bogastvo doživljali kot “nujno zlo”. Uradno partija podpira “zasebna podjetja in podjetniški duh kot gonilo ekonomske rasti in ustvarjalca delovnih mest”, obenem pa je kitajski predsednik Xi Jinping napovedal, da mora Kitajska zmanjšati neenakosti med revnimi in bogatimi. To naj bi počela z višanjem davkov za premožne in znižanjem davkov na revne, obenem pa naj bi uvajala še dodatne dajatve na lastnino, kar bi dodatno obremenilo bogate.

Mao Zedong, kitajski komunistični voditelj, odgovoren za smrt vsaj 65 milijonov ljudi. (Vir: Twitter)

Seveda kakršnekoli pripombe na Kitajskem ne pridejo v poštev, saj je avtoritarni režim že začel z uvodnim testiranjem sistema socialnega kredita, po katerem vsako nasprotovanje ustaljeni komunistični doktrini lahko kaznujejo z dodatnimi ukrepi, ki še povečujejo ustrahovanost v kitajski družbi. Kakor je razvidno, veljajo ena pravila za navadne državljane in druga za visoko pozicionirane člane komunistične partije.

Ivan Šokić

  • Dostmamrecesijeinpičkarije

    Vse se bo enkrat sesulo. Tudi Kitajska ni izjema.

  • xtc

    Kitajska je senkomunistov popolna oblast in bogastvo v njihovih rokah narod pa suženj.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!