45Čeprav se zdi že dolgo tega, odkar je svet strahoval pred vzponom totalitarizmov, kakršni so fašizem, komunizem in nacional-socializem, pa se metode represije, ki so se jih posluževali, vedno bolj vračajo v modo. Kakor piše Richard M. Ebeling za The Future Freefom Foundation, cilji so se morebiti spremenili, metode sovražnikov svobode so ostale iste.
“Fašisti prihodnosti se bodo imenovali anti-fašisti,” pravi preroški rek, ki ga ponavadi pripisujemo enemu od velikanov zgodovine, Winstonu Churchillu. Rek se je še kako izkazal za resničnega.
Dandanes, če se ozremo na trditve ideologov, ki zagovarjajo politiko identitete, “nismo več posamezniki z lastno zgodovino, izkušnjami, prepričanji, upi, sanjami in željami, da bi našli pot do sreče in izpolnitve. Ne, mi smo rasna skupina, spolna klasifikacija, ali družbeni razred, ki nas definira, nas določa in diktira naše mesto, privilegije in možnosti v življenju.”
Totalitarno seme znotraj politike identitete gradi na rasi in spolu
Posameznika je potrebno preizobraziti. Problem so tako njegove misli kot njegove besede in dejanja. Edino tako lahko ideologi politike identitete nekoga “ozdravijo” njegovega ponotranjenega seksizma, rasizma, ksenofobije, islamofobije in vse ostalih izmov in fobij, ki so trenutno v modi med levoliberalci, ki so uspeli sprevrči pojem svobode v njeno popolno nasprotje.
Ironično, ravno v imenu liberalizma in “napredka” danes vladajoči – tudi v Sloveniji na čelu s premierom Marjanom Šarcem – zatirajo svobodo govora in svobodo medijev, diktirajo, o čem se lahko poroča in na kakšen način se mora poročati. Kako žalostno, da je v Sloveniji največji sovražnik svobode govora sam nekdanji komedijant.
Tako kot iteracije iz prejšnjega stoletja je današnja politika identitete kult nasilja, čigar zagovorniki zahtevajo varne prostore, vztrajajo pri cenzuri in zamejitvi dovoljenega govora ter zahtevajo, da se vse tiste, ki jih označijo za privilegirane, sovražnike ipd. izključi, preganja in kaznuje. To je navsezadnje tudi taktika, ki smo jo lahko izkusili ob koncu leta z Domnom Savičem, ki je začel izvajati pritisk na oglaševalce vseh, s katerimi pogledi se ne strinja.
Pomen ekonomske svobode kot edina možna zavrnitev totalitarizma
“Kakor bi sistem politike identitete opravil z osebno svobodo misli, besede in dejanj na splošno, bi tak sistem pomenil tudi konec za ekonomsko svobodo,” je zapisal Ebeling. Ekonomska svoboda, kakor je povedal britanski ekonomist Francis W. Hirst, v moderni državi pomeni “pravico vsakega posameznika, pod garanti enakega zakona in pravičnosti, da sledi kateremukoli poklicu, delu ali klicu /…/, da se udejstvuje v kakršnikoli zakonski zaposlitvi v zameno za plačo ali profit, da varčuje ali investira in si lasti imetje.”
To v totalitarizmu ni možno. Totalitarizem namreč prvo napade ravno zasebna podjetja ali pa jih podvrže strogemu vladnemu nadzoru. Komunisti so vsa privatna podjetja nacionalizirali. Pod fašisti in nacional-socialisti se podjetnikom ni godilo nič kaj bolje, saj je bilo vse njihovo delovanje podvrženo diktatu totalitaristične oblasti.
Še danes lahko vidimo kako izgleda totalitaristično upravljanje z gospodarstvo v Severni Koreji, Kubi ali Venezueli. Večji, kot je vpliv države, manj svobode ima posameznik. Če danes levica straši s fašizmom s strani desnice, pa se lahko upravičeno bojimo levice, ki se sama poslužuje vseh totalitarnih prijemov, ki jih imajo na razpolago. Navsezadnje, tudi Hitler je na oblasti zažgal nemški parlament in nato za požar okrivil svoje politične nasprotnike.
Ivan Šokić