V številnih državah Latinske Amerike so znane marksistično obarvane gverile, ki naj bi se borile proti uradnim političnim oblastem v posameznih državah. Vendar pa je v javnosti znano, da se tovrstne uporniške skupine največkrat bolj ukvarjajo s kriminalom kot pa z bojem proti “krivičnim” oblastem.
Predsednik južnoameriške države Kolumbije, Juan Manuel Santos, je včeraj izjavil, da naj bi bilo začasno premirje z levičarskimi uporniki skupine Farc podaljšano do konca meseca, poroča sta. Znano je, da je bil sporazum o premirju med uradno politiko in uporniki na referendumu zavrnjen.
Mirovni sporazum v pripravi
Omenjeni predsednik si namreč želi, da bi do takrat dokončali mirovni sporazum, ki ga kolumbijski državljani v nedeljo na referendumu niso podprli, kar predstavlja veliko presenečenje. Zato konflikt uradno še vedno ni končan.
“Ta dogovor sta pred dnevi v kraju Cartagena podpisala predsednik Juan Manuel Santos in voditelj Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije, skrajšano Farc, po imenu Rodrigo Londoño.”
Tovrstna problematika se zdi podobna tisti o povojnih grobiščih na Slovenskem. Tudi Kolumbijci kažejo kar precej zadržkov do tovrstne problematike na njihovih tleh, saj naj bi že omenjeni sporazum predvideval amnestijo za vse borce organizacije Farc, za svoje okrutne zločine pa naj bi se oddolžili predvsem z družbenokoristnimi deli. Omenjene upornike med drugi bremenijo številni umori, zato se domačini ne morejo sprijazniti z nekim dogovorom, ki bi stvar preprosto pometel pod preprogo.
Kaj je Farc?
Začetki skupine segajo v 60. leta, ko naj bi si omenjena skupina gverilcev prizadevala izvesti državni udar in vzpostaviti obliko komunistične vladavine. Stvar je dobila nove razsežnosti v 90. letih, ko so pripadnikom omenjene organizacije pričele konkurirati desničarske paramilitantne skupine, zato je želel Farc pridobiti več finančnih sredstev preko trgovine z drogami. Boj proti Farcu naj bi skrivaj podpirale tudi ZDA.
Domen Mezeg