Madžari še naprej vztrajajo, da bi morala Evropa afriškim državam pomagati pri ustvarjanju primernih pogojev, da njihovi državljani ostanejo v svojih domovinah, namesto da bi migrirali v Evropo. A namesto tega, kakor smo na Nova24TV v preteklosti že opozarjali, Evropska komisija dela na novem promigrantskem dogovoru. Pogajanja, ki potekajo med EU in 79 afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, so v sklopu tako imenovanega Post-cotonoujskega sporazuma.
Po končanem srečanju Sveta za zunanje zadeve EU v Bruslju je za novinarje spregovoril madžarski zunanji minister Peter Szijjártó, ki meni, da Evropska unija ne bi smela z Afriko sklepati sporazumov o tem, kako preseliti Afričane v države EU, temveč bi morala poiskati načine, kako poskrbeti, da Afričani ostanejo v Afriki.
“Za nas je nesprejemljivo, da se Bruselj pripravlja, da bi zagrešili še eno norost. To gre ostro proti evropskim interesom in še naprej bomo temu nasprotovali,” je po poročanju Remix News povedal Szijjártó. Madžarski zunanji minister vztraja, da taki dogovori sploh niso potrebni, saj Madžarska dokazuje, da je mogoče zagotoviti varnost, zdravstvo in ekonomski razvoj na sosednjih celinah, ne da bi dovolili masovne migracije v Evropo.
Postcotonoujska realnost
Leta 2020 je bil podpisan Postcotonoujski sporazum, gre za ekvivalent Globalnega dogovora o migracijah ZN. Končni cilj je ustvariti “varne in redne poti” za migrante v razviti svet. Z drugimi besedami, vse se dela v smeri, kjer bi trenutne ilegalne migrante samo preimenovali v legalne in jim olajšali pot v Evropo. Celotno besedilo Postcotonoujskega sporazuma lahko najdete TUKAJ.
Evropska konfederacija nevladnih organizacij, imenovana Concord, je medtem pripravila tudi svoj tako imenovani Vodnik po Postcotonoujskem sporazumu”, ki ga lahko najdete TUKAJ. Omenjeni dokument krasijo cvetke, kot je tale: “V primerjavi s prejšnjim Sporazumom je novi nekoliko naprednejši, ko gre za migracije in mobilnost, saj določa kar nekaj področij v zvezi z zakonitimi migracijami, v katera naj bi stranke investirale (npr. zakonite poti, krožne migracije in primerljivost vseh kvalifikacij). Kljub temu ocenjujemo, da je ta napredek še vedno precej omejen, in obžalujemo, da novi Sporazum ne namenja dovolj pozornosti pozitivnim vidikom migracij, pozitivnim prispevkom, ki jih migranti in ljudi v diaspori prinašajo ciljnim državam, in morebitnim skupnim dejavnostim deležnikov, s katerimi bi le-te lahko gradile na migracijah kot razvojni sili.”
Za kako bizaren dogovor gre, je že junija 2020 opozoril ravno Szijjártó, ki je izpostavil, da želijo bruseljski aparatčiki v Evropo uvoziti na milijone nekvalificiranih delavcev v času, ko je na milijone Evropejcev ostalo brez dela sredi pandemije. Z drugimi besedami, v Bruslju delajo vse v svoji moči, da ustvarili še večjo socialno nestabilnost.
Višegrajci proti
Postcotonoujskem dogovoru odkrito nasprotujejo člani Višegrajske skupine. Sporni dogovor ravno tako v celoti zanemarja kakršnekoli pomisleke glede povezave med priseljevanjem, in večanjem družbenih napetosti, kriminala, terorizma, vzpostavljanja paralelnih družb in spolnega nasilja. Namesto tega so prisotne nebuloze in žalostinke o tem, kako ni v sporazumu izpostavljenih več domnevnih pozitivnih učinkov migracij. Kaj ti “pozitivni učinki” migracij so, seveda ostaja neodgovorjeno vprašanje.
Tudi madžarski minister za komuniciranje Tamás Menczer poudarja, da bo njihova vlada takšne načrte o priseljevanju migrantov zavrnila. V času, ko si številni domači delavci in mlade družine ne morejo privoščiti lastnega doma, je noro, da želi Bruselj to še poslabšati. Madžari poudarjajo, da bodo prednost pred migranti vedno imele madžarske družine. Po mnenju Menczerja fenomen migracij ne bi smeli organizirati, temveč ustaviti.
Ivan Šokić