fbpx

Mineva 77. let od dneva D: Izkrcanja zaveznikov na obali Normandije, ki je spremenilo potek 2. svetovne vojne

Foto: Wikipedija

To nedeljo mineva 77. obletnica dneva D, ki je bil ključni trenutek druge svetovne vojne, ko je na tisoče ameriških, britanskih in kanadskih vojakov vdrlo na plaže Normandije, da bi pomagalo osvoboditi Evropo iz primeža sil osi pod vodstvom Nemcev. Predsednica Nacionalne fundacije za spomin na dan D April Cheek-Messier je ob obletnici dejala, da je resnično pomembno takratne lekcije prenesti na naslednje generacije. Kljub bolečinam, ki jih je v zadnjem letu povzročila pandemija ter globokim kulturnim in političnim razhajanjem med številnimi Američani danes, je Cheek-Messier dejal da verjame, da lahko dan D in spomenik Američanom spet pokažeta, kakšna je njihova država, ko se združi.

Državni spomenik dneva D, ki se je odprl leta 2001 in ga je istega leta posvetil takratni predsednik George W. Bush je postavljen v zahvalo “vsem našim veteranom dneva D, našim veteranom iz 2. svetovne vojne, vsakemu veteranu, ki je služil naši državi, je ta spomin močan opomin na služenje in žrtev,” je dejala predsednica Nacionalne fundacije za spomin na dan D April Cheek-Messier. Dejala je, da je spominsko obeležje rezultat množičnega prizadevanja tistih, ki so bili 6. junija tam, da bi počastili svoje padle tovariše. Skoraj osem desetletij po bitki je težko vedeti, koliko veteranov dneva D je še ostalo, a verjetno jih je le še nekaj sto. “Če pomislite na dejstvo, da je med drugo svetovno vojno služilo 16 milijonov ljudi in danes živi le okoli 325 tisoč veteranov druge svetovne vojne, je od tega zelo majhen odstotek veteranov z dneva D, – natančnega števila ne vemo,” je dejala. Skupno jih je sicer v Normandiji padlo približno 215 tisoč zavezniških vojakov, podobne pa so tudi ocene za nemške žrtve. Pri osvobajanju Normandije je umrlo tudi 19 tisoč francoskih civilistov.

Cheek-Messierjeva je tudi povedala, da je pandemija covid še posebej močno prizadela veteransko skupnost dneva D. “Bilo je precej usodno,” je dejal in pojasnil, da so jih mnogo izgubili. Za številno je bilo usodno tudi to, da niso mogli videti svojih najdražjih, epidemija je zagotovo vplivala na več načinov. Kljub bolečinam, ki jih je v zadnjem letu povzročila pandemija ter globokim kulturnim in političnim razhajanjem med številnimi Američani danes, Cheek-Messier verjame, da lahko dan D in spomenik Američanom spet pokažeta, kakšna je lahko država, ko se združi. Predsednica Nacionalne fundacije za spomin na dan D je še opomnila, da Američani nikoli ne smejo pozabiti, da so svoboščine, ki jih uživajo vsi državljani danes, prišle na račun tistih, ki so služili pred njimi, vključno s tisoči, ki so pred 77 leti padli med tem ko so branili ameriške ideale ob francoski obali. “Danes smo tu in lahko svobodno govorimo, kar hočemo, in počnemo stvari, ki si jih želimo, ker jih je toliko žrtvovalo, in mislim, da tega ne bi smeli nikoli pozabiti,” je poudarila.

Spomnimo, operacija overlord se je začela 6. junija 1944 z nočnim letalskim desantom, pred glavnim izkrcanjem v zgodnjih jutranjih urah na obalah Normandije, kjer se je prvi dan operacije izkrcalo okoli 160 tisoč zavezniških vojakov. Kraj izkrcanja je Nemce presenetil, saj so ti zavezniško izkrcanje pričakovali dosti bolj severno – na to idejo so jih namreč napeljevali tudi zavezniki, ki so se pretvarjali, da bo do izkrcanja prišlo pri Pas da Calaisu. V ta namen so pošiljali lažna sporočila in tudi nastavljali lažno vojaško opremo. Nemci so tako svoje najboljše enote poslali na to območje. 7. armada je bila na dan napada le v stanju obrambne pripravljenosti – kar pa ni bilo nič drugače že od začetka leta.

Foto: družabna omrežja

Na dan izkrcanja je bila do večera, tudi zaradi velike zmede in nepripravljenosti nemške strani, nemška obramba prebita in zavezniki so se lahko prebili v notranjost Francije, kjer se je že začela bitka za Francijo. Operacija je trajala do konca avgusta istega leta. Do takrat se je na Normandijskih obalah izkrcalo več kot 3 milijone zavezniških vojakov ter na tisoče ton najrazličnejše vojaške opreme. Ta operacija je bila največje vojaško izkrcanje v zgodovini človeštva, v invaziji je sodelovalo skoraj tri milijone ameriških, britanskih in kanadskih vojakov, ki so iz Velike Britanije prečkali Rokavski preliv in napadli okupirano Francijo. Zavezniki so se nato lahko prebili v zaledje, od koder so v naslednjih mesecih nadaljevali prodor v smeri Nemčije, ki je brezpogojno kapitulirala 11 mesecev kasneje, 8. maja 1945.

Sara Bertoncelj