V jutranjih urah pred letom dni je Putin sprožil krvavo vojno

Datum:

“Iz ukrajinske prestolnice Kijev, pristaniškega mesta na vzhodu Ukrajine Mariupol in frontne linije na vzhodu države poročajo o močnih eksplozijah,” smo zapisali pred natanko enim letom. 24. februarja leta 2022 se je začela ruska invazija na Ukrajino, ki je spremenila svet. V dneh, ki so sledili, je postajalo jasno, da se Ukrajina ne bo kar tako predala, v mesecih po invaziji pa je v svetovni javnosti zbledela podoba mogočne Rusije, ki lahko z vojsko preprosto pomete s celo Evropo. 

Prvi spopadi so se pričeli na vzhodu Ukrajine ob zori z vdorom pehote, oklepnikov, vodenih in ne-vodenih izstrelkov ter bojnih letal na ukrajinsko ozemlje. Invazija je potekala v štirih smereh. Napadalec je hotel doseči Kijev iz severne strani, enote pa so prodirale še iz Krima, torej južne smeri, jugovzhoda proti mestom Lugansk in Donbas in iz vzhodne smeri. Agresorska Rusija je napad poimenovala “posebna vojaška operacija”, ki je doživela nekaj uvodnih uspehov. V najtemnejših trenutkih, ko so bile ruske enote že zelo blizu Kijeva, so ZDA ponudile, da evakuirajo Zelenskega in njegovo ekipo. Po svetu so nato zaokrožile njegove znamenite besede, ki so galvanizirale globalni odpor proti neizzvani agresiji: “Boj poteka tukaj. Potrebujem municijo, ne pa prevoza.” 

Vojna med napadeno Ukrajino in Rusijo, katere predsednik Putin je v dneh pred invazijo Ukrajini odrekal državnost, je dominirala poročanje svetovnih medijev. Ti so v prvih dneh spopadov poročali o grozovitih prizorih v državi, ki ji mnogi niso napovedovali, da bo zdržala več kot nekaj dni, ali pa maksimalno tednov. Temu so podlegli tudi slovenski novinarji, nekateri gledalci so zaznali, da je bilo poročanje celo privoščljivo in navijaško. Edvard Žitnik, novinar nacionalne televizije, je denimo izjavil: “Če drži, da bodo ruski tanki še naprej napredovali z dosedanjim tempom, so lahko že danes v prestolnici Kijev. Če odmislimo psihološki vidik padca prestolnice, potem si ni težko predstavljati pobega, strmoglavljenja aktualne oblasti in vzpostavitve nove, proruske, kakorkoli se bo že imenovala. A ne hvalimo dneva pred večerom, spomnimo se samo Iraka in Afganistana, državo je z vojaško mašinerijo relativno lahko zasesti, a prave težave se marsikdaj začnejo šele, ko tanki utihnejo.”

RTV dopisnik Edvard Žitnik.

Sledil je presenetljiv odpor proti agresiji. V Kijevu so državljani pripravljali nabirke t. i. molotov koktajlov, stare sovjetske puške AK-47 so se delile vsem, ki so jih hoteli nositi, Kijev je postajal trdnjava. Sledil je boj, ki je v očeh svetovne javnosti spremenil podobo Ukrajine. Nekoč razdeljena in skorumpirana država se je spremenila v svetilnik zahodnih vrednot, predvsem pa simbol poguma. Za orožje so poprijeli domala vsi, tudi ostarele ženice.

Prelomnica: Kijev obiščejo prvi trije državniki
Eno izmed velikih prelomnic v konfliktu, predvsem pa v obravnavi Ukrajine s strani zahodnih voditeljev je predstavljal obisk Janše, Fiale in Morawieckega v Kijevu, ki se je zgodil 15. marca, dan pred začetkom ukrajinske protiofenzive. Obisk je bil v tujini sprejet z občudovanjem, v domačih opozicijskih krogih pa z zgražanjem. Trenutna zunanja ministrica je Tanja Fajon je celo posnela nekakšen posnetek iz Berlina, v katerem je pot obsodila. Nato se je kot ministrica sama odpravila v Kijev, a ne pred vrsto državnikov, ki so jo prehiteli. Pred dnevi se je v Kijevu “oglasil” tudi ameriški predsednik Joe Biden. Trije državniki so s svojo prisotnostjo hkrati sporočali Ukrajincem, da jih Zahod ni zapustil, tega pa spodbudili k intenzivnejši pomoči napadeni državi.

Janez Janša na obisku v Kijevu pri ukrajinskem predsedniku vlade Volodimirju Zelenskemu. (Foto: STA)

Prvi veliki uspehi Ukrajinske vojske
Ukrajinska vojska je prve velike uspehe beležila v smeri severa. V marcu je delovanje ruske vojske na severu države potisnjeno v defenzivo. 16. marca se je pričela ukrajinska protiofenziva, ki je 25. marca že beležila prve velike uspehe. Ukrajinska vojska je osvojila številna mesta vzhodno in severno od Kijeva, vključno z mestom Makariv. Ruski vojaki, ki so bili nastanjeni v Buči, so se umaknili v smeri severa. Ko so Ukrajinci ponovno prevzeli oblast v mestu in tudi nekaterih drugih, kot sta Irpin in Hostomel, so v javnost začele pronicati vesti o množičnih vojnih zločinih, natančneje o nediskriminatorni moriji civilnega prebivalstva. Kasneje so po svetu zaokrožile podobe improviziranih grobišč, kamor so odmetavali umorjene.

Sledi zločinov Putinove vojske iz Buče. (Foto: epa)

Ukrajinska protiofenziva se je nato nadaljevala v smeri severovzhoda in vzhoda. Ukrajinska vojska je z zahodnim orožjem in lastno odločenostjo v pomladi in čez poletje bliskovito napredovala. 7. aprila je, kot prikazuje zemljevid spodaj, rusko vojsko že efektivno pregnala iz precejšnjega dela okupiranega ozemlja.

Stanje na fronti na dan 7. aprila. Vir: Wikkicommons

Eno največji zmag v bliskoviti protiofenzivi je prav gotovo predstavljala povrnitev mesta Harkov na severovzhodu države v prvi polovici septembra. Ruska vojska se je kmalu po tem zatekla v načrtno bombardiranje ključnih točk ukrajinskega električnega omrežja z vodenimi izstrelki. Številni Ukrajinci so iztekajočo se zimo preživeli brez ogrevanja in umetne svetlobe. V zimskih mesecih se je sicer intenzivno bojevanje nadaljevalo, frontna črta pa se je premikala z veliko manjšo hitrostjo kot v mesecih poprej. Te dni potekajo siloviti spopadi v mestu Bakmut, kjer se ukrajinski vojaki spopadajo pretežno s plačanci iz skupine Wagner.

Vojna fronta na dan 18. 2. 2023  (Vir: zajem zaslona, Twitter)

Številni pripadniki vojske plačancev so nekdanji zaporniki, ki upajo, da bodo preživeli 6 mesecev na bojišču in si tako prislužili svobodo. Zaradi neizurjenosti in skupne taktike, ki si jo delijo z rusko vojsko, to je človeških valov, je ogromno smrtnih žrtev, upanje na svobodo pa jalovo. Trenutno boji potekajo po črti, ki jo prikazujemo zgoraj.

Hude izgube na ruski strani
Glede na podatke, ki jih podaja ukrajinsko ministrstvo za obrambo, so tudi izgube v ruski vojski enormne. Trdijo, da so do 22. februarja 2023 eliminirali več kot 145 tisoč pripadnikov ruske vojske, uničili preko 6500 oklepnih vozil, 2300 kosov artilerije, 470 raketnih lansirnih sistemov, skoraj 300 vojaških letal, 287 helikopterjev, 18 bojnih ladij, več kot 2000 dronov in množico druge vojaške opreme. Obrambno ministrstvo Ukrajine podatkov o lastnih izgubah ne zagotavlja. Ukrajinske ocene ruskih žrtev so v primerjavi z drugimi ocenami relativno konservativne. Poveljnik norveških oboroženih sil Eirik Kristoffersen je pred časom namreč zatrdil, da se je ruska vojska že konec januarja letošnjega leta približevala 200 tisoč mrtvim ali ranjenim vojakom, poroča France24.

Tako Rusi kot Ukrajinci trdijo, da so do sedaj utrpeli izrazito majhno število človeških žrtev. Septembra lani so Rusi trdili (to je bilo tudi njihovo zadnje poročanje o lastnih žrtvah, poroča BBC), da je na njihovi strani izgubilo življenje zgolj nekaj čez 5000 vojakov. Ukrajinci nasprotno trdijo, da je do decembra padlo le okoli 13 tisoč njihovih pripadnikov. Te številke so zagotovo veliko višje. Isti norveški general, ki je navajal ruske vrtoglave izgube, ocenjuje, da naj bi Ukrajinci do 22. januarja letošnjega leta zabeležili približno 100 tisoč mrtvih ali ranjenih vojakov.

Kako se bo vojna razpletla?
Zmago napovedujejo tako v Kremlju kot Kijevu. Ukrajinci so odločeni, da si povrnejo vso izgubljeno ozemlje, vključno s Krimom, ki so ga izgubili leta 2014 z rusko nezakonito aneksijo polotoka. Ruski predsednik je v začetku vojne najprej napovedal, da je njihov cilj denacifikacije in demilitarizacija Ukrajine, nato pa celo desatanizacija države (prilagojeno za čečenske muslimanske borce, ki se borijo skupaj z Rusi). Zaenkrat so prisotni na vzhodu in jugu države. Pod njihovo kontrolo so Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson na jugu. Oktobra je Putin po nezakonitih referendumih podpisal formalno aneksijo teh ozemelj k Rusiji. Glede ruskih ciljev sicer vlada precejšnja zmeda, saj se zdi, da oblasti v Kremlju prilagajajo definicijo zmage trenutni situaciji na bojišču. O tem pričajo tudi izpovedi ruskih propagandistov, ki to spreminjanje ciljev operacije skušajo predstaviti kot neke vrste taktiko.

O tem, kakšen bo končni razplet vojne, je nehvaležno napovedovati. Strokovnjaki za varnost napovedujejo, da bo veliko odvisno od uspešnosti ukrajinske pomladne protiofenzive, v kateri bodo že lahko implementirali vso zahodno tehniko, s katero se Ukrajinski vojaki trenutno še vedno urijo. Na bojišču se bodo pojavili nemški tanki Leopard 2, ameriški Bradleyi in kopica druge opreme, ki so jo v preteklih mesecih donirale zahodne zaveznice. Protiofenziva naj bi se zaključila v poletnih mesecih.

Ukrajinski predsednik trdi, da bo tedaj dopustoval na Krimu.

Gal Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Mladi za Celje – Osnovnošolci predstavili 65 raziskovalnih nalog

Na Osnovni šoli Hudinja je bila minuli četrtek javna...

Prometna nesreča na avtocesti pri Skopicah

Dne 28.03.2024 ob 16:59 uri so bili gasilci PGE...

Vladna stran X si je že tretjič prislužila oznako “zavajajoča objava”

Platforma X še vedno gori od zadnjega protokolarnega zdrsa...