Niti slabo izbrani sogovorniki niso mogli prikriti balkanskih nečednosti premierja

Datum:

Najbolj vroča zadeva, s katero se ta trenutek ukvarja policija, so balkanski posli družbe Gen-I, zadeva je v predkazenskem postopku, so napovedali nocojšnjo Tarčo, v katero so povabili Maksa Helbla, predsednika uprave Gen-I-ja, Zijada Bečirovića, direktorja IFIMES-a, lobista Miloša Čiriča ter nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Klaudija Stroliga. V oddaji na RTVS so prikazali vse podatke o katerih smo kritični mediji pisali že od lanskega aprila, žal pa Tarča ni prinesla prav nobenega odgovora na vrsto vprašanj, ki se porajajo glede več milijonov evrov, ki so odtekli iz podjetja Gen-I, v času direktovanja Roberta Goloba – slednji se je odločil, da v Tarči ne bo sodeloval.

“V tej zadevi je veliko odprtih, neodgovorjenih vprašanj. Zanimivo je že to, da je TV Slovenija v Prištini na uradnem naslovu iskala sedež podružnice Gen-I-ja, našla pa ni niti poštnega nabiralnika,” so povedali na javni televiziji – no, na srečo se je v Prištino odpravila tudi ekipa Nova24TV in tam našla vsaj nabiralnik oziroma pravo stavbo. Voditeljica oddaje Tarča je po spornih nakazilih srbske podružnice Gen-I-ja podjetjema zdajšnjega kosovskega veleposlanika Martina Berishaja vprašala predsednika uprave Gen-I Maksa Helbla, ki je na začetku povedal, da so že nekaj časa čakali na možnost, da pojasnijo zadeve. Na opozorilo, da bi lahko pojasnili že pred desetimi meseci, je mož generalne sekretarke Golobove vlade odgovoril, da so bili mnenja, da je šlo za politični konstrukt in poskus politične diskreditacije.

Čeprav so v družbi Gen-i dolgo časa čakal, da bi pojasnili zadeve, Helbl tudi danes ni pojasnil transakcij državnega podjetja, pri katerih obstajajo sumi pranja denarja. “Kar se tiče očitanega poslovnega razmerja, gre za poslovno razmerje naše hčerinske družbe Gen-i Beograd, torej je vsa poslovna dokumentacija last te družbe,” je Helbl obljubil, da bo konkreten in potrdil, da je Igor Koprivnikar še vedno direktor teh hčerinskih družb. Potrdil je tudi, da so dotična pogodbena razmerja zares obstajala – torej da ni šlo za fiktivne svetovalne pogodbe – je pa ob tem zanikal Berishajevo trditev, da je imel pogodbeno razmerje sklenjeno z Gen-i Krško. Eriko Žnidaršič je zanimalo, zakaj torej te pogodbe ne razkrijejo, če je šlo vse po pravilih – ljudje se seveda sprašujejo kam je šel ves ta denar, Berishaj je namreč gotovino dvigoval. “Gre za poslovno dokumentacijo hčerinske družbe,” je Helbl zatrdil, da teh pogodb oni ne smejo razkrivati in da se jih posli hčerinskih družb praktično ne tičejo. O tem, zakaj so v letu 2019 iz Slovenije hčerinski družbi v Beograd nakazali 4 milijone evrov, v oddaji žal niso razpravljali.

Nakazila so bila visoka, tudi po 90 tisoč evrov. Zakaj so za svetovanje plačevali nekemu politologu tako visoke zneske? “Gre za osebo, ki ima določeno stopnjo javnega zaupanja, ki ima poznavanje politične situacije v določenem okolju in ki je na podlagi svojih poznanstev sposoben vsak trenutek zagotoviti potrebne informacije glede potreb energetskega posameznega nacionalnega trga,” je Helbl pojasnil Berishajeve atribute, ki jih je Gen-i očitno precej visoko ocenil. Po Helblovih besedah so vsa nakazila povezana z realiziranimi pogodbami za prodajo oziroma nakup električne energije, pri čemer naj bi Berishaj konkretno sodeloval. Zanimivo ob tem je, da je bil čisti dobiček družbe Gen-i v Beogradu leta 2021 390 tisoč evrov, Berishajevemu podjetju pa so v tistem letu nakazali višjo vsoto od tega – težko bi torej verjeli navedbam Helbla, da plačila Berishaju niso bila nesorazmerno visoka.

Foto: Zajetje zaslona

“Poročali so, ne pa tudi potrdili, da je nekaj denarja vrnil v Slovenijo, kjer so ga poslali različnim mednarodnim borzam, da bi se za njim izgubila sled. Berishaj je igral vlogo mule. Drugi del denarja je ostal na Kosovu. Z njim so financirali kampanje dveh političnih strank. To sta stranki, ki imata na Kosovu vso moč,” je v prispevku Lirim Mehmetaj, urednik zasebnega, do kosovskih oblasti kritičnega medija Albanian post, ki že skoraj leto dni obravnava primer Gen-I-jejevih nakazil Berishaju. “Transakcij ni zanikal. Rekel je, so mu plačali za svetovanje. To je nenavadno, saj se družba Gen-I ukvarja z električno energijo, Berishaj pa je profesor političnih znanosti. Ko smo ga o tem povprašali, ni imel odgovora. Prav tako ni povedal, kam je poslal denar, ki ga je dvignil, in kako ga je porabil,” je po navdbah MMC-ja dodal Mehmetaj.

Kakšne so lahko posledice, če ni pojasnil tovrstnih transakcij, v katere je konec koncev vpleten premier in podjetje, ki deluje v mednarodnem prostoru? Po besedah Miloša Čiriča je posledic lahko več, ključni pa sta varnostna in reputacijska. Politike, še posebej pa premierja, preverjajo vse službe in pridobivajo podatke. S tem informacijami seveda potem lahko upravljajo sebi v prid. Ker prihaja do mnogo špekulacij, je torej bolj modro poslovati čim bolj transparentno oziroma čim prej razjasniti vprašanja, ki se pojavljajo v javnosti. Ker je včasih nemogoče razkrivati poslovne skrivnosti, je Čirič predlagal ustanovitev komisije, v katero bi med drugim povabil nekdanjega generalnega direktorja Fursa in davčnega strokovnjaka Ivana Simiča. “Naj potem oni, ki so tudi zavezani tajnosti, na koncu povejo svoje mnenje,” je predlagal, kako bi lahko prišli do odgovorov, kaj se je pri balkanskih poslih Gen-i v resnici dogajalo.

Foto: Zajetje zaslona

Bečirović se je izogibal odgovorom o denarju Gen-I
Vse do prvih besed Zijada Bečirovića jim je v oddaji Tarča tokrat uspelo ne omeniti Janeza Janšo. Direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) je zanikal navedbe voditeljice oddaje, da je bil na Berishajevi predstavitvi knjige – se mu je pa zdelo zanimivo, da sta bila največkrat gosta na Inštitutu Janša in Albin Kurti. Ni pa se mu zdelo zanimivo vprašanje, koliko je sam dobil denarja od družbe Gen-i, saj ga je mirno preslišal. “Če bi jaz zdaj rekel s kom se dobivam, s kom sodelujem, se ne bi nihče več z mano dobival,” je dejal, ni pa povedal, s kakšnim namenom mu je Eles v petih letih plačal 70 tisoč evrov – češ da je to že vse znano.

Direktor inštituta Ifimes Zijad Bečirović.

Nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Klaudija Stroliga je voditeljica vprašala, kaj pomeni, če pride do takih indicev, kot v obravnavanem primeru: torej nakazila na pravkar ustanovljeno podjetje in takojšnji dvigi gotovine. Gre lahko za pranje denarja? “Na načelni ravni lahko rečem, da je pogoj za to, da gre za kaznivo dejanje pranja denarja ta, da mora biti denar, ki je predmet pranja denarja pridobljen nezakonito – torej s kaznivimi dejanji,” je Stroligo pojasnil, da so v nasprotnem primeru lahko transakcije še tako sumljive, vendar pa ne pomenijo pranja denarja. Ob tem je sicer potrdil, da dotične transakcije resnično so sumljive. “Niso za neko normalno poslovanje običajne transakcije,” je ocenil.

Berishaj 14. januarja 2015 na Kosovu ustanovi podjetje MB Consulting. Že čez manj kot mesec dni, 11. februarja 2015 iz Beograda prvič pride denar. Gen-I na pravkar odprto podjetje, v katerem je zaposlen samo Berishaj, nakaže zajetnih 66 tisoč evrov in pol. Dva dni za tem Berishaj 50 tisočakov dvigne z računa. Čez mesec dni ponovno priliv iz Beograda v višini dobrih sedem tisoč evrov. Berishaj dan po nakazilu dvigne slabe tri tisočake. Aprila 2015 spet zajetnejše nakazilo: 22 tisočakov. Čez nekaj dni dvig 18 tisočakov. In tako naprej. Nakazilo – dvig, nakazilo – dvig. Še en primer: nakazilo februarja 2016 je znašalo kar 92 tisoč evrov. Iz analiziranih seznamov transakcij pa izhaja, da je Gen-I Beograd samo na kosovsko podjetje MB Consulting nakazal skupaj kar 1,5 milijona evrov. Z računa Berishajevega podjetja pa je bilo glede na analize Tarče dvignjenih za okoli 1,2 milijona evrov gotovine. To pa ni bilo edino Berišajevo podjetje, na katerega je Gen-I iz Srbije nakazoval denar. Med leti 2019 in 2020 – ko so se nakazila iz Beograda na kosovsko podjetje zmanjšala – se je denar, glede na v medijih objavljene tabele, v večjem obsegu stekal na Berishajevo črnogorsko podjetje z istim imenom MB Consulting. Nakazila so potekala vsak mesec, skoraj dve leti, mesečno pa tudi po več kot 50 tisoč evrov. Kot izhaja iz dokumentov, se je v letih 2019 in 2020 nabralo skupaj za 566 tisoč evrov nakazil iz srbske podružnice Gen-I-ja. Kot so ob objavljenih tabelah zapisali domnevno srbski finančni organi, naj bi tudi iz črnogorske podružnice Berishaj dvigoval velike vsote denarja. Iz dokumenta je razbrati, da je na različne načine dvignil kar 596 tisoč evrov. Objavljenih milijonskih transakcij ni do danes zanikal nihče, niti Berishaj niti plačnik, torej skupina Gen-I. Dvigovanje velikih zneskov gotovine pa je sprožilo špekulacije o pranju denarja, so v Tarči osvežili spomin na dogajanje.

V oddaji sodeloval tudi Primož Cirman
“Novi šef Gen-I Maks Helbl ima nocoj nemogočo nalogo: javnost prepričati, da ima slovenska centrala omejen dostop do poslovne dokumentacije srbske podružnice in da so v Sloveniji te osebe, ki so ves čas vodile Gen-I v Beogradu, vse to naknadno skrbno pregledale in nič ugotovile,
” je zapisal urednik in novinar Mirko Mayer, ki je poleg Primoža Cirmana tudi komentiral v Tarči. “Kljub temu, da znotraj Gen-I velja za zanesljivega skrbnika umazanih podrobnosti, pa se mu je že v uvodu v oddajo nekako uspelo zagovoriti, da so prek Berishaja po Balkanu politikom plačevali za razkritje insajderskih informacij,” je še opozoril. Mayer je danes tudi sporočil, da je pred dnevi Berishajevo kazensko tožbo zavrglo še sodišče druge stopnje.

https://twitter.com/Mirko_Mayer/status/1628724087458504706?s=20

 “Če do danes nisem bil povsem prepričan ali je v ozadju nakazil GEN- I, kriminal, sedaj to vem zagotovo, glede na današnjo Tarčo in izjavami Helbla. Razen njega, so ostali napačno izbrani kot gostje. Škoda,” pa je na Twitterju komentiral nekdanji kriminalist Dušan Mohorko, ki se mu med drugim zdi zgrešeno, da se poskuša zadevo GEN-I zakrivati s spini o tem, kdo je naznanil kaznivo dejanje. No, v Tarči pa so nas spomnili tudi na absurden predvolilni nastop Roberta Goloba, ki se je krohotal in skušal prikazati, kot da gre za veliko pomoto javne televizije – ki ga sprašuje po nakazilih Berishaju, ki naj bi bil po njegovo osebni prijatelj Janeza Janše – kar je Golob razbral iz skupne fotografije, na kateri sta se nekoč rokovala. “Midva nikoli nisva imela nič, vidva pa očitno da,” je Janši očital s kavča, transakcij pa seveda ni pojasnil. Večkrat je bilo slišati, da Berishaja sploh ne pozna – medtem ko je slednji zatrdil nasprotno. Kdo nam torej laže?

Foto: Zajetje zaslona

Kot že rečeno, je trenutno v prestolnici Kosova z ekipo tudi direktor naše medijske hiše Boris Tomašič, ki je za razliko od RTV Slovenija, našel sedež podjetja Gen-I, oblasti so namreč preštevilčile hišne oznake – česar RTV ekipa očitno ni opazila.  “Javljam se iz Prištine, kamor smo odšli z ekipo Nove24TV raziskovat, kam je odteklo več milijonov evrov iz podjetja Gen-I, v času, ko je bil direktor tega podjetja Robert Golob. V Prištini v Državnem zboru poteka preiskava preiskovalne komisije glede ogromnih prilivov denarja iz Slovenije in tudi gotovinskih dvigov Martina Berishaja. Kam je izginil ta denar, bomo raziskovali v naslednjih dneh. Sestali se bomo in intervjuvali tri poslance, ki so se ukvarjalo s to problematiko,” je napovedal Tomašič, ki je še dejal, da so osnutki poročil že pripravljeni in jih bo naša medijska hiša prejela v celoti. Po vrnitvi v Ljubljano bodo tudi prevedeni in predstavljeni slovenski javnosti.

Odzivi po Tarči povedo, da je bila oddaja zapeljana povsem v napačno smer preiskovanja:

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

Kako so provladni mediji lagali svojim bralcem in gledalcem

V soboto, ob odhodu na večerjo ob odprtju prenovljene...

Pirc Musarjeva z nagrado za izbrisane zopet dokazala, da je predsednica radikalne levice

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je zopet pokazala, da...

Dimnikarji opozarjajo na alarmantno stanje v panogi

Sekcija dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in Mojstrski...