Na meji med Bosno in Hrvaško zrasla migrantska taborišča: Evropska unija namenila 7,2 milijona evrov za premestitev ilegalnih migrantov v BiH

Ilegalni migranti skušajo prestopiti hrvaško mejo (vir: Facebook)

Na meji med Hrvaško in Bosno in Hercegovino so v zadnjih mesecih zrasla “neuradna” taborišča EU-OZN za procesiranje migrantov z namenom “uravnavanja migracij” v Evropi.

“Potrebno je opozoriti, da se ilegalnih migrantov ne deportira iz Evrope,” so zapisali pri V4 Report in opozorili, da Frontex, ki je drugače Evropska agencija za mejno in obalno stražo, sama ne opravlja deportacij.

Ob tem se lahko vprašamo, kaj sploh je smisel prisotnosti Frontexa na Hrvaškem, če se lahko vse, kar agencija počne, zvede na pridržanje ilegalnih migrantov, ki jim nato znotraj dogovora EU-UN najde primeren način za potovanje naprej v Evropo.

Ne vračanje migrantov, temveč njihovo nameščanje
Cilj namreč ni vrniti migrante v države njihovega izvora, temveč jih nekam “namestiti”. To pa posledično pomeni, da se ilegalne migracije počasi spreminja v legalne. Že pred časom smo opozarjali, kako so v ZN pokazali prave barve, ko so na uradnem Twitter profilu Mednarodne organizacije za migracije Združenih narodov (IOM UN) zapisali: “Človeško bitje ne more biti ‘ilegalno’, nikoli. Migrant ne more biti ilegalen, nikoli. Vsi so upravičeni do človekovih pravic. Migrant ne more biti ‘ilegalen’, ker je upravičen do človekovih pravic. Migrant je lahko samo ‘nereden’.”

Z drugimi besedami, vse, pred čemer smo svarili pred pristopom k “neobvezujočemu” Globalnemu dogovoru o varnih, urejenih in rednih migracijah (GCM) decembra 2018, postaja realnost. Opozarjali smo, da je slovenski prevod namerno zavajajoč. Zdaj poznamo razlog, zakaj so v uradnem slovenskem prevodu naslov dogovora prevedli kot “Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah”.

Evropska unija je iz tega razloga zaradi povečanja števila “migrantov in beguncev”, ki vstopajo v BiH, vse od leta 2017 za delo IOM v BiH namenila več kot 7,2 milijona evrov denarne podpore. Finančna sredstva so prišla preko predvstopne denarne pomoči za države kandidatke. Denar pa naj bi IOM porabil za nadaljnjo krepitev partnerstva z Unicefom in Agencijo za begunce ZN, ki naj bi še nadalje krepila upravljanje z migracijami, azili, mejnim nadzorom in zmožnost nadzora v državi. V letu 2018 naj bi v BiH po uradnih podatkih vstopilo okoli 22 tisoč migrantov.

Ivan Šokić