Glede na to, da je nizozemsko vrhovno sodišče pred več kot 20 leti odobrilo pomoč pri samomoru ženski, ki je bila obupana zaradi smrti otrok, ne čudi, da je ta sedaj odobrila prisilno evtanazijo bolnikov z demenco, ki so se kadarkoli rekli, da bi bili radi evtanazirani. S tem so šli še korak dlje v sprejemanju liberalnih zakonov, ki podpirajo kulturo smrti.
Nizozemsko vrhovno sodišče je v torek razsodilo, da lahko zdravniki zakonito izvajajo evtanazijo pri ljudeh z napredno demenco, ki so že prej pisno izrazili svojo željo, da jih ubijejo, četudi le te zaradi svoje bolezni, ne bodo mogli več potrditi.
Ta sodba predstavlja nov mejnik nizozemske zakonodaje o evtanaziji, ki je do sedaj od bolnikov zahtevala potrditev prošnje za evtanazijo. Za duševno nesposobne bolnike, kot so bolniki z demenco, to do sedaj ni bilo mogoče, poroča Lifesite News. “”Zdravnik lahko evtanizira na podlagi zgodnejše prošnje v pisni obliki,” je v povzetku svoje odločitve dejalo vrhovno sodišče, četudi se zastarela prošnja več ne ujema z dejanskimi željami pacienta.
Pred leti se je dogodil primer, ko je bolnica z Alzheimerjevo boleznijo strinjala, da jo ubijejo, ko bo za to primeren čas, torej ko se bo za to sama odločila. Nato pa so jo ob nekem času omamili in jo pokončali s smrtonosno injekcijo. Po nekaterih poročanjih naj bi se ženska upirala evtanaziji, saj je bila odločitev sprejeta s strani zdravnikov ali družine, kar pa je bilo v nasprotju željo bolnice. Ta je namreč na vprašanje ali je pripravljena na evtanazijo, odgovarjal, da ne še, ni še dovolj hudo.
Zagovorniki pravice do življenja ogorčeni
Za razliko od številnih medijev, ki so izrekli podporo kontroverznemu zakonu, zagovorniki pravice do življenja poudarjajo, da tovrstna praksa povsem negira posameznikovo svobodo in posega v njegove osnovne pravice. Videti je, da se nizozemska kultura smrti vse bolj krepi in vse pogosteje posega po človekovem življenju.
Hana Murn