Tuji mediji pišejo, da ni nobena druga vodilna država na svetu tako povečala svojih izdatkov za vojsko kot Nemčija. To je potrdil tudi Stockholmski inštitut za mirovne raziskave (Sipri).
Leta 2019 je bilo na svetu za orožje porabljenih rekordnih 1.917 milijard dolarjev. Glede na trenutno letno poročilo Stockholmskega mednarodnega mirovnega inštituta za raziskave miru (Sipri) je to najvišji znesek od leta 1988 in kar 3,6 odstotno povečanje v primerjavi z letom 2018, piše spletni portal Jutarnji. Medtem pa ostali poročajo, da gre obenem tudi za največje letno povečanje izdatkov za orožje po letu 2010. Nemčija je namreč leta 2019 za oborožitev namenila kar 10 odstotkov več kot leto poprej, takega povečanja pa ni zabeležila nobena od ostalih petnajstih vodilnih držav na svetu. Berlin je sicer lansko leto za vojsko porabil 49,3 milijarde dolarjev.
Max Mutschler iz Mednarodnega centra za proučevanje konverzije iz Bonna (BICC) je opozoril na razpravo o Natovem cilju za dva odstotka dodelitve. Natančneje, na vrhu zveze Nato 2014 v Walesu je bilo odločeno, da se morajo vse države članice tega vojaškega zavezništva približati cilju v desetih letih, ki določa, bodo do leta 2024 vsako leto za lastne obrambne sile namenile 2 odstotka BDP. Omenjeni strokovnjak je tako opozoril na dejstvo, da je bil še pred Trumpovo ero na Nemčijo izvršen “pritisk”, da poveča svoje izdatke za vojsko. “Ta pritisk sedaj kaže rezultate. Kljub temu je treba povedati, da so sredstva še vedno daleč od teh dveh odstotkov.”
Rusija kot grožnja
Diego Lopes da Silva iz instituta SIPRI je mnenja, da imajo večji izdatki za vojsko v Nemčiji povezavo s tem, da se “Rusija vse pogosteje dojema kot grožnja”. Rusija je sicer na četrtem mestu na svetu s svojimi izdatki za obrambo, njeni izdatki so bili nazadnje zabeleženi v višini 65,1 milijarde dolarjev, kar predstavlja okrog 4 odstotke BDP-ja Rusije. Za primerjavo: Nemčija je lani za obrambo porabila 1,38 odstotka svojega BDP-ja.
Medtem ko so gospodarski konflikti vsem na očeh, v ozadju vedno obstaja grožnja vojaškega konflikta
Lopes da Silva dodaja, da Berlin ni edini, ki Rusijo vidi kot grožnjo, Mutschler pa, da so “izdatki za vojsko osredotočeni na najslabše možne scenarije”. Medtem ko so v javnosti pogosto v ospredju gospodarski konflikti, v ozadju vedno obstaja grožnja vojaškega konflikta: “Ko gre za napeto situacijo na primer med ZDA in Kitajsko, ne vemo, ali je mogoč oborožen spopad, vendar se vojske teh držav pripravljajo na takšen scenarij in so zelo uspešne v svojem lobiranju,” še dodaja Mutschler.
Barbara Majdič