Peti val okužb z različico delta, s katerim so se še nedavno soočali na Japonskem, je “čez noč” poniknil. Razlog zato, pravijo znanstveniki, ni visoka precepljenost, temveč neposrečena mutacija delte, ki je privedla do “izumrtja” tega seva na Japonskem.
Peti val okužb, ki je na Japonskem dosegel vrhunec konec avgusta 2021, ko so na dan presegali tudi več kot 20 tisoč novih okužb, se je po hitrem postopku zlomil. Te dni na Japonskem beležijo v povprečju okoli 130 okužb na dan. Visoko nalezljiva različica delta naj bi izginila.
Trenutno je v državi polno cepljenih 76,7 odstotka celotnega prebivalstva, a ta delež je bil 1. septembra 2021, ko je bilo že razvidno, da je število okužb začelo usihati, komaj 46,9-odstoten. Znanstvenike zato bega, kaj bi lahko navkljub relativno nizki stopnji cepljenosti v državi botrovalo nenadnemu zmanjšanju števila novih okužb s sars-cov-2.
Delta se je na Japonskem zaplezala do izumrtja
Po mnenju genetika z Nacionalnega inštituta za genetiko Itura Inoueja so imeli na Japonskem srečo, da je delta sev v veliki večini izrinil preostale seve, nato pa še samega sebe. Kakor razlaga Inoue, imajo RNA virusi, kakršen je tudi sars-cov-2, zelo visoko stopnjo mutacij, kar jim omogoča hitro prilagoditev na spremembe v okolju. “Slaba” stran tega je, da so takšni virusi občutljivi za tako imenovane “katastrofe iz napak”, ko cel niz slabih mutacij vodi v izumrtje določenega seva. “Delta variacija je bila na Japonskem zelo kužna in je držala druge variacije stran. A ko so se nabirale mutacije, verjamemo, da je sčasoma postala pokvarjen virus in s tem nezmožen, da se še naprej deli,” je po poročanju RT pojasnil Inoue.
Ta teorija bi ustrezala tudi razjasnitvi, zakaj sev sarsa, identificiran leta 2003, ni nikoli prerastel v pandemijo. Vseeno za zdaj ostaja samo teorija, ker je zaradi relativno hitrega konca izbruha bilo težko pridobiti ogromne količine genetskega materiala, potrebnega za preizkušanje hipoteze. Trenutna teorija stoji na vzorcih, ki so jih znanstveniki uspeli nabrati med junijem in oktobrom, ki so kazali splošno pomanjkanje genetske raznolikosti. Razlike so bile šele pri proteinu, ki skrbi za odpravo genetskih napak pri virusu.
Je pa Japonska glede tega edina država, ki se ji je tako nasmehnila sreča in ima trenutno krajši oddih od korone. Četudi teorija o naravnem izumrtju drži, pa naj bi na Japonsko prej ali slej prodrl kateri od drugih sevov, tudi “neavtohtone” različice delte. Za zdaj se na Japonskem vnosu novih sevov uspešno izogibajo s strogo politiko vstopa v državo za tujce in karantenami. Vlada medtem že načrtuje sproščanje omejitev za potovanje v državo. Dnevno bo na Japonsko lahko vstopilo med 3.500 in 5.000 tujci. Tudi v Tokiu so se navadili na idejo, da bo treba s koronavirusom enostavno živeti in potrpeti. Podoben odnos navkljub visoki stopnji cepljenosti in rekordnemu številu okužb imajo do koronavirusa tudi v Franciji, kjer predsednik Emmanuel Macron vztraja, da zadostuje izpolnjevanje pogoja PCT. V Franciji se trenutno bodejo že s petim valom okužb.
Ivan Šokić