fbpx

Nova teorija umora hčere ruskega ideologa: Je Dugin žrtvoval svojo hčer kot daritev starim božanstvom?

Aleksander Dugin v začetku atentata. Vir: Zajem zaslona, socialni mediji

Po sobotnem atentatu na Darjo Dugino, hčer Aleksandra Dugina, enega največjih Putinovih zagovornikov, še vedno ni jasno, kdo stoji za umorom. Ruske oblasti so takoj po atentatu krivdo pripisale Ukrajincem, katerih resnična tarča naj bi bil njen oče Aleksander. Nato so se pojavile špekulacije, da za dejanjem stoji nekakšna ruska paravojaška organizacija NRA, ki si želi strmoglavljenje Putinovega režima, sedaj pa še zadnja špekulacija, in sicer, da je umor organizirala ruska tajna služba FSB v sodelovanju s samim Duginom. Razlogi za atentat naj bi bili ezoterične narave. 

Darja Dugina je umrla v nenavadnih okoliščinah. V soboto sta se je udeležila nekakšnega nacionalističnega festivala na obrobju Moskve, na katerem je predaval njen oče. Proti koncu večera sta se odpravila domov, nato sta zamenjala avtomobile. Darja je sedla v očetov avtomobil, Aleksander pa je sedel v hčerinega. Nato je eksplodiral avtomobil, sicer registriran na očeta. Eksplozija je bila tako močna, da je avto skoraj razklalo na pol, Darja pa je umrla na kraju nesreče. Zaradi atentata so mnogi privzdignili obrvi, saj tako Aleksander kot njegova hči nista dovolj pomembna, da bi bilo vredno nanju izvesti atentat. Njuna smrt namreč ne spremeni ničesar.

Ruski režim je takoj po atentatu krivdo pripisal Ukrajini in njenim specialnim silam. Ruske oblasti oz. FSB so po hitrem postopku krivdo pripisale Ukrajinki Nataliji Vovk, ki naj bi malo pred omenjenim festivalom prispela v Rusijo s svojo hčerko, se nastanila v istem hotelu kot žrtev atentata, jo nekaj časa zasledovala, nato pa podtaknila bombo in takoj za tem pobegnila v Estonijo. Vest o atentatorki so nato objavili ruski mediji, medtem pa Estonija zanika, da bi iz ruske strani prišla kakršna koli zahteva za izročitev ukrajinske državljanke.

Druga špekulacija je, da je atentat izvedla Nacionalna republikanska vojska, ki deluje znotraj Rusije, njen namen pa je strmoglaviti kremeljski režim. To špekulacijo je sprožil nekdanji član ruske Dume Ilija Ponamarev. Omenjena organizacija je sicer v zadnjem letu na ruskem ozemlju izvedla številne gverilske akcije, v prihodnosti pa naj bi se izvedli še druge atentati na ruske oligarhe, politike, uradnike, skratka vse, ki utrjujejo Putinov režim.

Je šlo dejansko za človeško žrtev bogovom?
Da bi razumeli zadnjo špekulacijo, je potrebno vedeti, da je Aleksander Dugin, poleg tega, da gre za ideologa, katerega ideje si je Kremelj pogosto izposodil v propagandne namene, tudi velik ezoterik. Temam, povezanim s ruskimi tradicionalnimi verstvi, je v preteklosti posvečal veliko pozornosti, še posebej pa se je razpisal o človeškem žrtvovanju ter žrtvovanju hčera z namenom zagotovitve podpore ruskih bogov. Iz tega razloga, bizarno kakor se sliši, so številni resni analitiki razmer v Rusiji začeli obravnavati tudi to idejo. Torej, da so atentat izvedli Rusi sami, Aleksander Dugin, oče umorjene pa ni bil samo obveščen o načrtovanem umoru, temveč je pri njem aktivno sodeloval. To bi pojasnilo Duginovo nenavadno reakcijo ob dogodku, zakaj je prišlo do nenavadne zamenjave avtomobilov, zakaj se je tako hitro odgovornost zvrnila na Ukrajino, ki z umorom ne pridobi ničesar, in razlog, zakaj je vse skupaj videti, kakor da gre za spodletelo operacijo.

Atentat kot izgovor za povečanje represije
Ezoterična teorija umora pa ima tudi precej vsakodnevne, neezoterične učinke. Oče umorjene, napol blazen filozof, ki je leta 2020 dejansko pisal o tem, da bi moral bit del ruske elite namenjen človeškim žrtvam, ki bi jih žrtvovali v težkih časih (za odkup izgubljene podpore bogov), je sicer pristal na umor hčere, s katero naj bi imel sicer precej skrhane odnose, iz ezoteričnih razlogov, izvedle pa so ga sile, ki bi imele od tega umora koristi v povsem resničnem svetu. Njen umor bi lahko služil kot podlaga Putinovemu režimu, da poveča represijo na ruskim prebivalstvom pod pretvezo boja proti urajinskemu “terorizmu” in upravičenosti intenzivnosti bojevanja v Ukrajini.

Andrej Žitnik