Marsikoga, zlasti Ukrajince, je razburila izjava nekdanjega državnega sekretarja ZDA Henryja Kissingerja, ki je na nedavni konferenci Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu komentiral dogajanje v Ukrajini in kot možno rešitev za končanje vojne predlagal, naj Ukrajina prepusti ozemlje Rusiji.
Za 99-letnega političnega veterana, ki se ima za poznavalca zgodovine, se po besedah britanskega zgodovinarja Adama Zamojskega zdi, da je očitno gluh za nekatere zgodovinske lekcije. “Očitno se slepi pred svojo obžalovanja vredno dediščino pomiritve”, je dodal.
Danes Kissinger poziva Ukrajino, naj začne pogajanja z Rusijo, pri čemer ne upošteva dejstva, da je Vladimir Putin kategorično zavrnil pogovore s predsednikom Volodimirjem Zelenskim. “V idealnem primeru bi morala biti ločnica vrnitev na status quo ante,” je dejal. S tem je mislil, da bi moralo biti izhodišče za pogajanja, da se Rusiji dovoli, da obdrži Krim – ukrajinsko regijo, ki jo je Rusija zavzela z nasiljem leta 2014 – in Donbas, obmejno regijo v vzhodni Ukrajini, kjer je prišlo do najbolj krvavega bojevanja v tej vojni.
“Zame je Kissingerjev predlog zaudarjal po münchenskem sporazumu iz leta 1938, ko je Hitlerju takratni britanski premier Neville Chamberlain ponudil dele srednje Evrope v neuspelem poskusu, da bi potešil diktatorjevo željo po več ozemlja,” je dejal Zamojski in dodal, da bi moral človek, kot je Kissinger, ki je tisto leto kot judovski begunec pobegnil iz nacistične Nemčije v ZDA, prepoznati zgodovinski odmev. Vendar ni. Namesto tega Kissinger trdi, da se mora Zahod izogibati odtujevanju Rusije, ki je, kot trdi, “bistveni del Evrope že 400 let in je bila garant za evropsko ravnotežje moči”.
Zgodovinar Zamojski po navedbah Daily Maila trdi, da je bil pravzaprav največji dosežek Rusije v glavnini tega časa (od 1613 do 1917) širitev s hitrostjo, ki je v povprečju enaka 142 kvadratnim metrom na dan. V 50 letih med 1772 in 1812 se je tako ruska meja vztrajno premaknila proti zahodu, na dunajskem kongresu leta 1815, ki je poskušal obnoviti ravnovesje moči v Evropi po Napoleonovih vojnah, pa je Kissingerjev junak, avstrijski kancler Metternich, dovolil, da se ruska meja premakne še bolj v Evropo. Kongres – in Rusija – sta po besedah Zamojskega naredila malo, da bi zagotovila evropski mir v 19. stoletju. “V naslednjih desetletjih so se po celini razplamteli nemiri, revolucija in vojna, ki so se končali leta 1914 ob izbruhu prve svetovne vojne. Kar je dunajski kongres resnično dosegel in za kar se zdi, da se Kissinger zavzema, je bilo zatiranje zakonitih teženj ljudi, da vladajo sami sebi,” je poudaril.
Zgodovina nas po besedah Zamojskega uči, da ko so tako močne težnje ostro potlačene, sčasoma eksplodirajo v nasilje. “Avstrija, Nemčija in Rusija so doživele sesutje v letih 1917 in 1918 in sledili so boljševizem, fašizem, Lenin, Stalin in Hitler. To je pomenilo pekel za Ukrajince – lakota, ki jo je povzročil Stalin, je namreč pomorila na milijone življenj.”Zamojski trdi, da je to lekcija zgodovine, ki bi jo moral Kissinger upoštevati. “Namesto tega zdaj vztraja: “Če želi Ukrajina preživeti in uspevati, ne sme biti postojanka ene in druge strani proti drugi. Delovati bi moral kot most med njima”, je dodal kritično in ocenil, da gre resnično za neumno izjavo. “Neumnost te izjave je komaj verjetna. Ukrajina je postojanka demokracije in civilizacije – in se sooča s tiranijo in barbarstvom,” je dodal.
Po besedah britanskega zgodovinarja je Putin vdrl v Ukrajino, da bi lahko uvedel marionetni režim, ki bi državo spremenil v drugo Belorusijo. “Zdi se, da so vsa ta dejstva šla mimo Kissingerja,” je zatrdil. Meni, da je prevelik teoretik in da slabo razume realnost. “Preveč je navdušen nad močjo in se ne zna soočiti z nasilneži”. Ta je 7. maja tudi opozoril, da se “moramo zavedati razlik v ideologiji in interpretaciji”, ko imamo opravka z Rusijo ali Kitajsko. “Edina “ideologija”, ki igra v teh sistemih, je tiranija, in edine razlike v ‘interpretaciji’ so med resnico in lažjo,” je zgodovinar dodal kritično.
“Toda sprememba režima na tak ali drugačen način je bila vedno politika Zahoda, saj svet ne more biti varen kraj, ko njegovemu velikemu delu vladajo jedrsko oboroženi delikventi, kot je Putin. Seveda je to zaželeno doseči z mirnimi sredstvi, a to zahteva moč in odločnost, ne pa podleganja tiranom,” je prepričan Zamojski.
Izogiba se uporabi izraza invazija
Kissinger se je izognil izrazu “invazija” in namesto tega govoril o Putinovi “napačni računici”. “Kot da je to nekakšen nesrečni spodrsljaj, ki ga je treba obravnavati prizanesljivo. Hitler je zagotovo “napačno preračunal”, ko je leta 1941 poslal svoje tanke v Sovjetsko zvezo, a vsi temu še vedno pravijo invazija,” je kritično dodal Zamojski. Spomnil je še, da je nenavadno, da se Kissinger tudi izogiba omembi moralnega imperativa pomoči nedolžnim žrtvam agresije, kot je očitno ukrajinsko ljudstvo. “Namesto tega se Kissinger sklicuje na tveganje, da Zahod potisne Rusijo v naročje Kitajske, če se preveč agresivno odzove na Putina in s tem ustvari močno zavezništvo med Moskvo in Pekingom. Morda je to zanj novica, a oni so že sovražno povezani do Zahoda,” je ob tem še dodal Zamojski, ki je prepričan, da je Kissinger v času, ko je bil državni sekretar, užival v laskanju Kitajcev. “Ostaja osupel nad njihovo močjo in bogastvom ter se zavaja, da bi komunisti lahko predstavljali kooperativne partnerje,” je še dodal.
“Veliko držav je politično razdeljenih. Toda to nikomur drugemu ne daje dovoljenja za invazijo nanje,” je še poudaril Zamojski. Putinova vojna v Ukrajini je namreč združila članice Nata in EU na način, ki bi se še pred enim letom zdel nemogoč. “Razkrila je enotnost in moč Zahoda. Vsakemu, ki ima občutek za zgodovino, je zdaj jasno, da je Kissingerjevo razmišljanje napačno.”
Nina Žoher