Dolgoročni trend emisij toplogrednih plinov v EU nakazuje na njihovo postopno zmanjševanje. Najnižje izpuste ogljikovega dioksida (CO2) smo zabeležili v drugi četrtini leta 2020 zaradi omejevalnih ukrepov. Z okrevanjem gospodarstva so se emisije ponovno pričele zviševati. V tretjem četrtini leta 2021 so se izpusti najbolj povečali v Bolgariji, Latviji in Grčiji. Nasprotno pa smo v Sloveniji, Luksemburgu in na Nizozemskem zabeležili upad emisij, kar je lahko posledica prestrukturiranja gospodarstva, večjega števila tistih, ki delajo od doma, toplejše zime, zamenjave energentov, zelenega prehoda pri proizvodnji energije in varčevanja z energijo.
V tretjem četrtletju leta 2021 je gospodarstvo v EU povzročilo skupno 881 milijonov ton ekvivalentov CO2 in se je izpust toplogrednih plinov povzdignil nekoliko pod ravnmi, ki smo jih zabeležili pred epidemijo. V času pred epidemijo so izpusti toplogrednih plinov skupno znašali 891 milijonov ton ekvivalentov CO2.
V času epidemije in strogih omejevalnih ukrepov smo v EU uspeli vidno znižati izpust toplogrednih plinov, saj so bile nekatere dejavnosti popolnoma zaprte, določeni sektorji v gospodarstvu so delovali okrnjeno, zmanjšal pa se je tudi promet, saj je del zaposlenih lahko delal od doma. Najnižje vrednosti izpuščenih toplogrednih plinov smo zabeležili v drugem kvartalu leta 2020, in sicer manj kot 800 milijonov ton ekvivalentov CO2.
Kot je še razvidno iz objavljenih podatkov Eurostata, so se izpusti toplogrednih plinov v gospodarstvu EU v tretjem četrtletju 2021 povečali za šest odstotkov v primerjavi z enakim četrtletjem prejšnjega leta. “To povečanje je v veliki meri posledica učinka gospodarskega okrevanja po močnem zmanjšanju dejavnosti v istem četrtletju leta 2020 zaradi krize s covidom-19,” ugotavljajo.
Največ emisij proizvede predelovalna industrija
V tretjem četrtletju 2021 je bilo največ toplogrednih plinov proizvedenih na račun predelovalne industrije (23 odstotkov), oskrbe z električno energijo (21 odstotkov) ter gospodinjstev in kmetijstva (oba po 14 odstotkov). Glede na podatke o gospodarski dejavnosti je v večini držav članic EU v tretjem četrtletju 2021 prišlo do povečanja emisij toplogrednih plinov v primerjavi z istim četrtletjem 2020.
Največje povečanje emisij v tretjem četrtletju 2021 v primerjavi s tretjim četrtletjem 2020 so zabeležili v Bolgariji (za 22,7 odstotka), Latviji (za 16,2 odstotka) in Grčiji (13,1 odstotka). Medtem ko so skoraj vse članice EU v tretjem četrtletju zabeležile porast emisij, pa so na drugi strani le tri članice zabeležile upad emisij, med njimi tudi Slovenija. Na Nizozemskem so znižali število emisij za 1,6 odstotka, v Luksemburgu za 2,3 odstotka in največ v Sloveniji, kjer smo emisije znižali kar za 2,6 odstotka.
Kljub visoki gospodarski rasti smo v Sloveniji imeli manj izpustov
Čeprav beležimo višjo gospodarsko rast od večine držav v EU, smo imeli v Sloveniji manj emisij, kar bi lahko bilo posledica prestrukturiranja gospodarstva, prilagojenega načina dela (manj prometa zaradi dela od doma), toplejše zime (nižje porabe energentov), zamenjave energentov v čistejše oblike, zelenega prehoda pri proizvodnji energije in varčevanja z energijo. Dolgoročno pa se sicer trend emisij znižuje v celotni EU. “Kljub učinku gospodarskega okrevanja med tretjim četrtletjem 2020 in 2021, pa sicer dolgoročni trend emisij toplogrednih plinov v EU kaže enakomerno zmanjševanje proti ciljem EU,” še na koncu izpostavlja Eurostat.
Sara Rančigaj