Odločitev je padla: balkanska migrantska pot se zapira, Avstrija se upira

Foto: epa

Pred izrednim vrhom voditeljev Evropske unije in Turčije v ponedeljek v Bruslju so v javnost pricurljale podrobnosti iz osnutka sklepov, ki naj bi jih na srečanju potrdili voditelji EU. Med drugim naj bi se zavzeli za takojšnjo zaustavitev toka nezakonitih migrantov v Evropo in prepuščanje beguncev skozi države razglasili kot prednostno nalogo.

V osnutku med drugim piše, da mora Grčija nemudoma zagotoviti 50 tisoč mest za morebitne prosilce za azil, pri čemer bo EU Atenam nudila potrebno pomoč. Migrante, ki nimajo možnosti pridobitve azila, naj bi nemudoma vrnili v Turčijo.

“Tok nezakonitih migrantov vzdolž zahodnobalkanske poti se končuje. Ta pot je odslej zaprta,” naj bi pisalo v dokumentu, katerega povzetke je na spletni strani danes objavil Der Standard, ki je pridobil vpogled v dokument, poroča STA. V ponedeljek se tako pričakuje enotno sporočilo voditeljev, med njimi slovenskega premierja Mira Cerarja, o zaprtju balkanske poti.

Na ponedeljkovem izrednem vrhu EU in Turčije, na katerem pričakujejo turškega premierja Ahmeta Davutogluja, bodo potekali pogovori o izvajanju novembra lani dogovorjenega akcijskega načrta za zajezitev migracijskega toka v Evropo. Vrhu bo nato še isti dan sledilo srečanje voditeljev osemindvajseterice, ki naj bi ob koncu sprejeli skupno izjavo.

Ukrepe bi začeli uresničevati takoj
Skupno izjavo v Bruslju sicer danes še usklajujejo na ravni veleposlanikov EU, a se naj samo bistvo sklepov ne bi več spremenilo, še poroča časnik, sklicujoč se na diplomatske kroge. Predvideni ukrepi, ki naj bi jih po srečanju nemudoma začeli uresničevati, bodo temeljili na dogovorih, doseženih s turško stranjo.

Med glavnimi ukrepi se med drugim omenja tudi ta, da začne Turčija nemudoma konstruktivno sodelovati pri nadzoru zunanje meje EU v Egejskem morju in ponovno sprejme tiste migrante, ki nimajo možnosti za pridobitev azila v Evropi.

Države članice naj bi se na vrhu tudi zavezale, da bodo začele izvajati dogovorjeni načrt o preselitvi sirskih beguncev iz Turčije neposredno v članice Unije,.

Avstrija odločno proti razporeditvam
Voditelji naj bi tudi brez zadržkov podprli načrt nujne humanitarne pomoči, ki ga je v sredo predlagala Evropska komisija. Načrt predvideva 700 milijonov evrov pomoči za članice EU pri soočanju z migracijsko krizo v prihodnjih treh letih.

Tu se stvari sicer utegnejo nekoliko zaplesti, saj je Avstrija pred začetkov vrha EU sporočila, da ne želi sodelovati v prerazporejanju migrantov. “Mi že tako ali tako prevzemamo levji delež in samo letos bomo sprejeli 37.500 prosilcev za azil. Zdaj so na potezi drugi. Zakaj bi Avstrija prevzela še migrante iz Grčije? S tem bi poslali napačen signal,” je po poročanju hrvaškega Indexa prepričan avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil.

Načrt premestitve
Pomembno vlogo bo imela tudi evropska agencija za zunanje meje Frontex. EU namerava v okviru agencije v Grčijo nemudoma poslati dodatno osebje, ki bo delovalo na meji z Makedonijo in Albanijo. Pripadniki Forexa naj bi tudi poskrbeli za boljše delovanje žariščnih točk v Grčiji, kjer naj bi begunce registrirali in pripravili na porazdelitev po članicah EU, kjer bodo ti lahko deležni ustreznega azilnega postopka.

Voditelji EU naj bi sicer v skupni izjavi pozvali tudi k čimprejšnjemu začetku delovanja načrta premestitve 160.000 migrantov znotraj Unije. Glede vzhodnoevropskih držav, ki doslej pripravljenosti do sprejema migrantov niso pokazale, pa naj bi bilo predvideno, da premestitve ne bi začele izvajati vse države hkrati.

B. O.