Največja pediatrična klinika v Združenem kraljestvu se je znašla pod hudimi obtožbami, saj naj bi ignorirala, da ima 97,5 otrok, ki so hoteli spremeniti spol s kirurškimi ali kemičnimi metodami, še serijo drugih obolenj, kot je denimo avtizem in depresija. V knjigi Čas za razmislek: notranja zgodba o propadu Tavistockove službe za enakost spolov za otroke, avtorica Hannah Barnes dodatno razkrije, da je osebje znane pediatrične klinike aktivno spodbujalo implementacijo trans ideologije, tudi na škodo otrok, ki ne bi smeli nikoli prestati “spremembe spola”. Takšne primere so nato obravnavali kot “kolateralno škodo”.
Po zadnjih podatkih, ki jih avtorica obravnava v knjigi, manj kot 2 odstotka otrok v Združenem kraljestvu trpi za avtizmom, a več kot 35 odstotkov otrok, ki jih je klinika obravnavala trpi zaradi zmerne do hude avtistične motnje. V zadnjih desetih letih je bilo vsaj 9 različnih študij, ki povezujejo motnje avtističnega spektra in trans identiteto. Študije sicer navajajo različne podatke. Med tistimi, ki trpijo zaradi disforije spola (neskladeje med biološkim spolom in spolno identiteto), naj bi bilo med 5 do 54 odstotkov posameznikov z avtističnimi lastnostmi, poroča Daily Wire.
Avtorica v knjigi dodatno razkriva, da so v kliniki “zdravili” otroke že pri desetih letih z različnimi spojinami, ki delujejo kot zaviralci razvoja pubertete. Še več, kontroverzne zaviralce pubertete naj bi predpisovali po zgolj 20 minutnih razgovorih in to brez kakršnih koli poizvedovanj o drugih potencialnih obolenjih. Barnesova v knjigi intervjuja socialno delavko, ki ocenjuje, da bi zgolj 2 do 3 odstotke otrok obdržalo svojo trans identiteto, če ne bi bili podvrženi omenjeni terapiji.
Naravnost škandalozen obseg zanemarjanja
Dr. Anna Hutchinson ena izmed višje rangiranih psihologinj na pediatrični kliniki razlaga v knjigi, da je klinika hitro po uvedbi programov “začela sprejemati vse”. Osnovna ideja pri uvajanju zaviralcev pubertete je bila, da bi otrokom, ki niso prepričani glede lastne spolne identitete, dali čas za razmislek. Problem pri tem pa, da ima uvajanje zaviralcev telesnega razvoja trajne in ireverzibilne učinke, s katerimi s morajo osebe, ki so jih uživale v mladosti, soočati do konca življenja. “Če klinika (service op. a.) pri tem zmotila, je to storila na plečih najbolj ranljivih otrok in mladostnikov,” pravi Hutchinsonova in dodaja, da danes verjame, da se nekateri otroci, če ne bi šli po “medicinski poti”, ne bi več identificirali kot trans osebe.
Psihologinja dalje pojasnjuje, da sama trans identiteta ni nujno slab končni izid. “Je pa prav gotovo slab izid, da se ustvarja kohorta ljudi, ki so odvisni od medicine, kar pa nikoli ne bi rabili biti. In ne samo medicinsko odvisni, temveč morda – tega še ne vemo – medicinsko poškodovani,” trdi angleška psihologinja.
Gal Kovač