fbpx

Podoba golega Borata, ki je krasila avtobuse, razjezila francoske muslimane

Vir: Twitter

S francoskih avtobusov so sneli podobe Borata. Muslimane je namreč zmotilo, da je Borat oblečen zgolj v zaščitno masko, nosil prstan z napisom Alah. Jezni lokalci so prek družabnih omrežij obtoževali oblast, da se z omenjenimi plakati žali islam. Transportna družba RATP se je odstranitvi plakatov s svojih avtobusov uprla, medtem ko so vozniki javnega potniškega prometa to gesto podprli. 

Sacha Baron Cohen po petnajstih letih posnel nadaljevanje svojega, takrat precej uspešnega, filma v katerem je igral lik po imenu Borat. V prvem delu svojega filma, za katerega so izumili nov izraz “mockumentarec”, je Borat kot kazahstanski novinar s podeželja, spoznaval ameriški način življenja. Koncept je v nadaljevanju filma praktično enak. S svojo zaigrano preproščino in naivnostjo iz ljudi izvabi reakcije, ki so pogosto rasistične, ksenofobne in seksistične – skratka take, ki bi jih nastopajoči verjetno raje obdržali zase. Cohen je v prvem delu lahko zakril svojo pravo identiteto, zdaj pa je seveda že tako prepoznaven, da mu to lahko uspe le še s preoblekami. Tokrat mu pomaga tudi igralka Marija Bakalova, ki javnost lažje prelisiči. V filmu nastopata tudi lik McDonalda Trumpa in Melanije, ki prihaja iz “usrane luknje Slovenije”.

Plakati, ki so krasili francoske avtobuse, so bili promocija novega filma o Boratu. Na njih Borat leži nag, genitalije mu prekriva zaščitna maska, na sebi pa ima tudi sporni prstan, na katerem je napis “Allah”, sicer napisan z arabsko pisavo. Med francoskimi muslimani je ta plakat povzročil veliko jeze, češ da naj bi Boratova podoba, predvsem pa njegov prstan, žalila Islam. Družba RATP, v lasti katere je večina Pariških avtobusov, se je odstranitvi plakatov uprla, avtobusi družbe TICE pa pogosto vozijo po okrožjih kjer je muslimanska skupnost prisotna v večji meri, zato so plakate sneli. Za odstranitev je bilo tudi precej voznikov avtobusov, veliko izmed njih je namreč prav tako muslimanov.

Vir: Twitter

Francija meni, da je norčevanje iz vere oziroma religije del svobode govora, francoski muslimani pa se počutijo kot tarča žalitev, sploh v tem času, ko je že tako prisotna napetost med Francijo in pripadniki muslimanske skupnosti. V pretežno muslimanskih državah so tako potekali številni shodi, na katerih so protestirali proti francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, ki je zagovarjal karikature Mohameda, ki jih je objavil satirični časopis Charlie Hebdo. V mnogih državah so pozvali k bojkotu francoskih izdelkov, karikature pa naj bi bile vsaj deloma tudi povod za teroristične napade, ki smo jim bili žal priča v zadnjem času.

Sara Bertoncelj