fbpx

Posledica protiofenzive: Rusija umika podmornice s Krima

Foto: Epa

Po navedbah britanske obveščevalne službe je poveljstvo ruske črnomorske flote očitno premestilo svoje podmornice razreda Kilo iz domačega pristanišča Sevastopol na Krimu v Novorosijsk v Krasnodarski regiji na jugu Rusije.

Po navedbah britanske obveščevalne službe je poveljstvo ruske črnomorske flote očitno premestilo svoje podmornice razreda Kilo iz domačega pristanišča Sevastopol na Krimu v Novorosijsk v Krasnodarski regiji na jugu Rusije. Podmornice razreda Kilo s konvencionalnim pogonom so primerne za boj proti podmornicam in površinskim ladjam, polaganje min in patruljiranje. Obveščevalna služba meni, da je to reakcija na večje zmogljivosti Ukrajine za napade na velike razdalje. Zavarovanje oporišč črnomorske flote je bil razlog za priključitev Krima leta 2014. Britanci ocenjujejo, da je to varnost zdaj omajala ruska agresija sama, poroča stern.de.

Tuji mediji danes tudi poročajo, da je nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pozval k pristopnim referendumom na območjih Ukrajine, ki jih ima pod nadzorom Moskva, za nepreklicno priključitev Rusiji. “Po njegovi izvedbi in vključitvi novih ozemelj v Rusijo bo geopolitična preobrazba v svetu dobila nepovraten značaj,” piše na svojem kanalu Telegram. Po priključitvi ozemelj bi lahko Rusija uporabila “vsa sredstva samozaščite”. Separatisti v Donecku in Lugansku so pozvali k hitri izvedbi takšnih glasovanj sploh v luči nedavnega ukrajinskega napredovanja. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je pozval k vrnitvi ruskih okupiranih ozemelj Ukrajini. “Seveda bo vrnitev okupirane zemlje res pomembna za vzpostavitev miru v Ukrajini. To je pričakovano,” je dejal Erdogan v intervjuju, ki ga je v ponedeljek zvečer objavila ameriška televizijska postaja PBS. Prav tako je treba Ukrajini vrniti polotok Krim, ki si ga je priključila Rusija. Turčija je pred tem obsodila priključitev Krima iz leta 2014 in večkrat vztrajala pri spoštovanju suverenosti Ukrajine. Omeniti velja, da Ankara kljub temu ohranja dobre odnose z Moskvo in je v zadnjem času uspešna pri izvozu žita iz Ukrajine.

Ukrajina lahko v bližnji prihodnosti pričakuje nadaljnjo finančno pomoč EU v višini pet milijard evrov. Države EU so se uradno izrekle za milijardno pomoč, kot je sporočilo češko predsedstvo. Finančni paket je tako omogočen in bi moral biti kmalu tudi izplačan. Posojilo je po besedah ​​češkega finančnega ministra Zbyneka Stanjure namenjeno zagotavljanju nadaljnjega delovanja ukrajinske države in pomembne infrastrukture kljub ruski vojni proti državi. Posojilo je podprto z nacionalnimi jamstvi držav EU, saj Komisija pravi, da trenutnemu proračunu EU zmanjkuje sredstev. Denar je del paketa pomoči, napovedanega maja, v skupni vrednosti devet milijard evrov.

Sara Kovač