Pozivu premierja Janše o preiskavi pokola političnih nasprotnikov v Iranu so se pridružili še nekdanji ugledni sodniki in preiskovalci Združenih narodov!

Datum:

Premier Janez Janša je julija lani pritegnil pozornost sveta, ko je javno pozval k mednarodni preiskavi pokola 30 tisoč političnih zapornikov v Iranu leta 1988 in zlasti vloge novoizvoljenega predsednika Ebrahima Raisija v tem pokolu. Sporočilo Janše je nemudoma naletelo na ogorčen odziv Teherana, ki se je v zadnjih treh desetletjih trudil prikriti pokol. Režim je šel celo tako daleč, da je na pogovor poklical slovensko veleposlanico. Navkljub kritikam nekaterih pa Janša več kot očitno ni osamljen okrog svojega stališča v povezavi z Iranom. Sodniki, ki so sodelovali pri delu sodišča Združenih narodov, vključno z nekdanjim predsednikom Mednarodnega sodišča v Haagu, so namreč odločno pozvali k preiskavi pokola političnih nasprotnikov v Iranu leta 1988, v katerega naj bi bil vpleten tudi iranski predsednik.

Ugledni nekdanji sodniki in preiskovalci ZN so vodjo ZN za človekove pravice Michelle Bachelet pozvali, naj razišče “pokol” političnih zapornikov v Iranu leta 1988, vključno z domnevno vlogo njegovega sedanjega predsednika Ebrahima Raisija v tistem času. Odprto pismo, ki je izšlo v četrtek in ga je dobil v vpogled Reuters, je podpisalo približno 460 ljudi, med njimi nekdanji predsednik Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Sang-Hyun Song in Stephen Rapp, nekdanji veleposlanik ZDA za vprašanja vojnih zločinov.

“Za skoraj 33 let je svet pozabil na žrtve pokola. To bi se moralo spremeniti. Preiskovalna komisija Združenih narodov je ključnega pomena za osvetlitev grozljivega pokola iz leta 1988. Družine žrtev si prizadevajo za ustanovitev preiskovalne komisije, da bi lahko končno dosegle pravičnost in zaključek,” je kritično poudaril Janša v nagovoru na dogodku Free Iran World Summit 2021, na katerem so bile navzoče ugledne mednarodne osebnosti, kot so nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo ter številni evropski nekdanji premierji in zunanji ministri. Tedaj je jasno in glasno izrazil podporo pozivu preiskovalca ZN za človekove pravice v Iranu, in sicer za vzpostavitev neodvisne preiskave obtožb o usmrtitvah na tisoče političnih zapornikov, ki jih je odredila država, in vloge, ki jo je pri tem imel novoizvoljeni predsednik kot namestnik tožilca Teherana.

Raisi, ki je s svojo funkcijo nastopil avgusta, se je znašel pred ameriškimi sankcijami na račun svoje preteklosti, ZDA in aktivisti namreč opozarjajo na njegovo sodelovanje kot enega od štirih sodnikov, ki so nadzorovali umore leta 1988. Njegov urad v Teheranu v četrtek ni podal komentarja in se je zavil v molk. Iran ni nikoli priznal, da so se množične usmrtitve zgodile pod ajatolom Ruhollahom Homeinijem, revolucionarnim voditeljem, ki je umrl leta 1989. Amnesty International je število usmrčenih ocenil na približno 5 tisoč, iz poročila iz leta 2018 pa je razvidno, da bi bilo lahko “resnično število višje”.

Storilci za pokol ostajajo nekaznovani
“Storilci še naprej ostajajo nekaznovani. Med njimi sta tudi sedanji iranski predsednik Ebrahim Raisi in vodja pravosodja Gholam-Hossein Mohseni Ejei,” je zapisano v odprtem pismu. Ejei je namreč tisti, ki je Raisija nasledil na mestu vodje iranskega pravosodja. Raisi je na vprašanje okrog obtožb aktivistov, da je bil vpleten v umore, na tiskovni konferenci, junija 2021, povedal: “Če je sodnik, tožilec branil varnost ljudi, ga je potrebno pohvaliti.” Dodal pa je tudi: “Ponosen sem, da sem branil človekove pravice na vseh položajih, ki sem jih do sedaj zasedal.”

Pismo, katerega nastanek je bil organiziran s strani britanske skupine Pravica za žrtve pokola leta 1988 v Iranu, je bilo poslano tudi Svetu ZN za človekove pravice, kjer 47 držav članic 28. februarja pričenja pettedensko zasedanje. Drugi podpisniki so tudi nekdanji preiskovalci mučenja pri ZN in nekdanji zunanji ministri Avstralije, Belgije, Kanade, Italije, Kosova in Poljske. Javaid Rehman, preiskovalec ZN za človekove pravice v Iranu, ki naj bi poročal na seji, je v intervjuju za Reuters junija lani pozval k neodvisni preiskavi obtožb o usmrtitvah, ki jih je naročila država leta 1988, in vlogi, ki jo je imel Raisi kot namestnik tožilca v Teheranu.

Ko je premier Janša podal svoje stališče okrog Irana, je režim poskrbel za to, da je bila na pogovor poklicana slovenska veleposlanica, medtem pa glavnemu propagandistu, zunanjemu ministru Mohammadu Javadu Zarifu v obupanem poskusu vendarle ni uspelo doseči, da bi EU objavila izjavo, v kateri bi izrazila kritiko premierja Janše. Več kot očitno pa je, da je vedno več tistih, ki menijo, da bi morala biti odgovornost za pokol leta 1988 že zdavnaj raziskana.

Nina Žoher

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

[Video] Golob postregel z novim “golobizmom”

"V tunelu je noč najtemnejša ..." Ne, to ni...

Sodišče obravnava zakonitost odpovedi RTVS Grahu Whatmoughu

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je včeraj na...

V Lendavi s subvencijami nad stanovanjski problem

Občina Lendava je objavila Javni razpis za subvencioniranje reševanja...