Po mnenju UMAR-ja bi morali za doseganje večje produktivnosti nadaljevati s pametno in trajnostno preobrazbo, prednostni ukrepi države pa bi morali sloneti na aktivnem spodbujanju sprememb, krepitvi znanj in veščinah prebivalstva, s povečanjem vlaganj sektorja države ter z nadaljnjimi izboljšavami poslovnega in inovacijskega okolja. Trenutna vlada je uspela povečati vlaganja v pametno in trajnostno preobrazbo, ta sredstva pa bi morala še povečati. Nekoliko težje pa bo to pričakovati pri (možni) levosredinski vladi, ki je v preteklosti zelo slabo črpala evropska sredstva, medtem ko Levica na nek način poskuša zavirati razvoj gospodarstva s težnjami po nekdanjih časih.
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so v vlogi nacionalnega odbora za produktivnost pripravili poročilo o produktivnosti. Podrobneje so analizirali, katera so najhitreje rastoča podjetja po produktivnosti v Sloveniji. Osrednjo pozornost v poročilu posvečajo že v dosedanjih poročilih prepoznanim ključnim vidikom rasti produktivnosti. Proučili so stanje in njihove dolgoročne trende – od investicij do inovacij, digitalne preobrazbe in znanja, vključno z družbenim in institucionalnim kapitalom.
Posebej so se posvetili digitalizaciji in vsem vidikom neoprijemljivega kapitala, saj njihov pomen za produktivnost vztrajno raste. Trije ključni dejavniki uspešnega prehoda v novo normalnost, ki so jih v poročilu izpostavili, so razvoj kadrov in spretnosti prihodnosti, vloga javnih financ ter trajnostna preobrazba v nizkoogljično in krožno gospodarstvo. Po njihovem mnenju bi morali nadaljevati s pametno in trajnostno preobrazbo, prednostni ukrepi države pa bi morali sloneti na aktivnem spodbujanju sprememb, krepitvi znanj in veščinah prebivalstva, povečanjem vlaganj sektorja države ter na nadaljnjih izboljšavah poslovnega in inovacijskega okolja.
Aktivno spodbujanje sprememb bi moralo temeljiti na ozaveščanju o posledicah globalnih megatrendov in o tem, kako je ravno proaktivno in pravočasno odzivanje nanje podkrepljeno z ukrepi socialne države, tisto, ki lahko vodi k dvigu kakovosti življenja. Tudi spodbujanje večje odprtosti do sprememb, kar v kontekstu globalizacije, pa tudi npr. intenzivne borbe za talente ali zelenega prehoda, predstavlja vse pomembnejši dejavnik razvoja. Aktivno spodbujanje sprememb pa bi moralo sovpadati tudi z upravljanjem preobrazbe in krepitve varnostnih mrež, prilagoditvijo sistemov socialne varnosti novim okoliščinam, ustreznega razmerja med varnostjo in fleksibilnostjo dela, ustreznega plačila za delo ter dostopa do vseživljenjskega učenja, vse na osnovi tesnega dialoga s socialnimi partnerji in civilno družbo.
Več izobraževanja in (pre)usposabljanja za krepitev veščin
Krepitev znanj in veščin prebivalstva bi morali dosegati s pomočjo pospešenega izobraževanja in (pre)usposabljanjem za znanja in spretnosti prihodnosti, vključno z digitalnimi veščinami ter vpeljevanjem vidika krožnosti gospodarjenja in spodbujanjem vključenosti odraslih v sisteme izobraževanja ter usposabljanja za uspešno soočanje s prihajajočimi izzivi, tudi tistih, katerih delovna mesta bodo v večji meri izpostavljena avtomatizaciji in spremembam.
Prav tako pa bi moralo krepitev znanj in veščin temeljiti na osnovi posodobljenih in v prihodnost usmerjenih sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki bodo morali biti v prihodnje bolj fleksibilni, zaradi medsebojnega dopolnjevanja znanj pa na pomenu pridobivajo interdisciplinarni pristopi in prečne spretnosti, kot so podjetnost, inovativnost in ustvarjalnost. Okrepljeno pozornost zato zahteva tako vsebina kot način podajanja znanja, ki bi se morala v večji meri osredotočati na nova znanja in spretnosti prihodnosti, na osnovi odzivnega in partnerskega sistema za napovedovanje bodočih potreb.
Več vlaganj v pametno in trajnostno preobrazbo
Na področju vlaganj v sektor države bi morali vlagati v pametno in trajnostno preobrazbo, tudi z EU sredstvi: ker Slovenija, vsaj v pametno preobrazbo, vlaga manj od drugih držav, bi morala ta ključna vlaganja za dvig produktivnosti povečati. Iz naslova Načrta za okrevanje in odpornost se zaostanek, tudi zaradi nižje intenzivnosti pomoči EU, ne bo zmanjšal, saj bo Slovenija v povprečju v digitalizacijo vlagala za 0,7 odstotne točke BDP manj od drugih držav vzhodne in južne Evrope.
Povečati bi se moral delež sredstev za pametno preobrazbo v kohezijski politiki 2021-2027 v smeri naprednih držav kot sta Irska in Finska. S tem bi se, v odvisnosti od strateških usmeritev drugih držav, po intenzivnosti vlaganj v BDP-ju za digitalizacijo in pametno preobrazbo, Slovenija pozicionirala okoli povprečja.
Prav tako pa bi morali zagotoviti infrastrukturne pogoje, še posebej tiste, ki imajo poleg kratkoročnih, tudi poudarjen srednjeročni učinek na produktivnost. Gre še posebej za digitalno infrastrukturo, tako v smislu omogočanja digitalne dostopnosti podeželskih območij kot omogočanja rastočega pomena tehnologij nove generacije, izobraževalno in raziskovalno-razvojno infrastrukturo ter zeleno infrastrukturo, vključno s prehodom v nizkoogljično krožno gospodarstvo, na primer z ukrepi vezanimi na proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ali ureditvijo infrastrukture za trajnostno mobilnost.
Nadaljnje izboljšanje poslovnega in inovacijskega okolja bi lahko dosegali z nadaljnjo krepitvijo znanstveno-raziskovalnega, inovacijskega in digitalnega ekosistema, ki spodbuja medsebojno povezovanje ter vodi v skupna vlaganja, delitev tveganj in bolj intenzivno mednarodno sodelovanje, ti pa k več, tudi prebojnim inovacijam in hitrejši rasti produktivnosti. Prav tako bi morali še bolje spodbujati dinamično poslovno okolje, ki zagotavlja učinkovito alokacijo virov.
Likvidirati bi morali “mrtva podjetja”
Po mnenju UMAR-ja pa bi morala država prenehati financirati oziroma ohranjati “zombi podjetja” (t. i. nezdravih jeder gospodarstva), ki zavirajo tako rast produktivnosti kot gospodarsko rast, in se osredotočiti na zdrava jedra gospodarstva, ki niso dolgoročno prezadolžena in imajo visok potencial za rast. UMAR med drugim tudi poudarja izboljšanje učinkovitosti države pri zagotavljanju podpornih storitev in spodbujanju razvoja, npr. ko gre za omogočanje investicij, odzivnost in prilagodljivost regulacijskega okvira, bolj odprto in povezano delovanje s socialnimi partnerji in strokovno javnostjo, pa tudi koordinacijo z razvojem povezanih aktivnosti države.
Prednostni ukrepi podjetniškega sektorja bi morali biti pospešena vlaganja v človeške vire, digitalno preobrazbo ter raziskave, razvoj in inovacije, pa tudi stroje in opremo. Prav tako tudi pospešeno uvajanje novih poslovnih modelov, prebojnih in disruptivnih inovacij ter prilagojenih procesov in organizacije poslovanja, vključno z domačim in mednarodnim povezovanjem ter zmanjševanje emisijske intenzivnosti, pospeševanje krožnosti gospodarstva ter razvijanje zelenih znanj in spretnosti za nova zelena delovna mesta.
Trenutna vlada dobro sledi smernicam, ki jih v ospredje postavlja UMAR, saj se pospešeno trudi v smeri digitalizacije in krožnega gospodarstva, kar je dokazala tudi z uspešnim črpanjem evropskih sredstev, vsekakor pa lahko nove smernice uporabi za nadaljnje ukrepe. Prav tako je tudi v prihodnje pričakovati, da bodo usmeritve skladne, saj bodo morali stremeti k produktivnosti in gospodarski rasti. Težko pa je to pričakovati, če se bo v prihodnje kreirala leva koalicija, kjer bo želela prevladati Levica, ki s svojimi težnjami zavirajo razvoj in nas želijo vrniti v preteklost. Tudi če bi prihodnjemu mandatarju (denimo, da to uspe Robertu Golobu), vse te usmeritve uspešno vključiti pod streho stranke, pa se lahko zgodi, da ga bodo koalicijski partnerji pri tem želeli ovirati.
Sara Rančigaj