fbpx

Praznovanje obletnice ruskega tožilstva, ki se jo je udeležil Šketa, sovpada z obletnico aretacije Navalnega

Foto: zajetje zaslona

Mineva leto dni, odkar se je opozicijski voditelj Aleksej Navalni vrnil iz Nemčije – tam se je zdravil po zastrupitvi z novičokom. Ob vrnitvi domov so ga ruske oblasti aretirale in trenutno še vedno služi zaporno kazen v kazenski koloniji. V državi pa se nadaljujejo ukrepi za utišanje kritičnih glasov, ki so se še okrepili po aretaciji Navalnega, poroča STA. Je pa v Rusijo pred kratkim, brez vednosti ministrstva, odpotoval generalni državni tožilec Drago Šketa. Ta je bil povabljen na 300-letnico ruskega tožilstva – goste v Kremlju je sprejel Vladimir Putin. Mnogi so mnenja, da je njegova udeležitev sporna iz več razlogov, med drugim tovrsten obisk pošilja napačne signale našim najtesnejšim zaveznikom – sploh v tem času, ko so politične razmere zaostrene. Po drugi strani pa nekaterim menijo, da pritiski Evropske unije po diktatu ZDA ne smejo prevladati nad zdravim razumom, ki ga Slovenci premoremo. 

Aleksej Navalni, velik nasprotnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, je bil 20. avgusta 2020 na poti z letalom v Rusiji, ko se je začel slabo počutiti in se je nato zgrudil sredi letala. Letalo je obrnilo in pristalo, Navalnega pa so prepeljali v bolnišnico. Najprej niso hoteli priznati, vendar se je kasneje vseeno  izkazalo, da je bil zastrupljen z živčnim strupom novičok.  Za napad pa sta tako on kot tudi Zahod okrivila Kremelj, ki pa vsakršno odgovornost zanika. Ruski opozicijski voditelj je ruskega predsednika Putina obtožil, da je odgovoren za njegovo zastrupitev.  “Trdim, da za tem dejanjem stoji Putin, ne vidim nobene druge razlage,” je dejal.

Čeprav ruske oblasti najprej na to niso pristale, so predvsem zaradi medijske pozornosti morale popustiti želji družine Navalnega, da opozicijskega voditelja še v komi prepeljejo v Berlinu. Ruski zdravniki so namreč trdili, da ne gre za zastrupitev z novičokom in hkrati upali, da se bo strup izločil iz njegovega telesa, še preden bi ga pregledal kdo od zunanjih zdravnikov, ki ne pripada ruskemu režimu. Ko se je 17. januarja lani na lastno željo vrnil v Rusijo, so ga aretirali in nato obsodili na zaporno kazen v kazenski koloniji. To je dodatno zaostrilo odnose med Rusijo in zahodnimi državami, zlasti Evropsko unijo, ki je tudi okrepila sankcije priti Rusiji. Navalni je v četrtek iz zapora sporočil, da bosta mreži CNN in HBO v kratkem predvajali dokumentarec o njegovi zastrupitvi, ki pa da ga bodo drugi zagotovo videli prej kot on, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vladimir Putin na 300-letnici ruskega tožilstva (Foto: EPA)

V Rusiji se še krepi zatiranje kritičnih glasov
Ruski preiskovalci so lani proti Navalnemu sprožili novo preiskavo s področja ekstremizma, ki bi mu ob prvotnih nekaj več kot dveh letih zapora lahko prinesla še do deset let zaporne kazni. Vse od njegove aretacije se v Rusiji še krepi zatiranje kritičnih glasov. Z Navalnim povezane organizacije so v državi razglasili za ekstremistične in s tem onemogočili njihovo delovanje. Skoraj vsi njegovi zavezniki so odtlej zapustili Rusijo. Ravno v petek je Rusija na seznam teroristov in skrajnežev uvrstila njegova ključna zaveznika Leonida Volkova in Ivana Ždanova, ki sta sicer Rusijo zapustila že po lanski aretaciji Navalnega. Obenem so ruske oblasti odtlej že več deset organizacij, medijev, novinarjev in nasprotnikov Kremlja označile kot “tuje agente”. Decembra lani je sodišče odredilo zaprtje najvidnejše skupine za človekove pravice Memorial. Evropski parlament je po drugi strani lani Navalnemu podelil nagrado Saharov za svobodo misli.

Sara Bertoncelj