fbpx

Putinova mobilizacija se je izkazala za katastrofo: Kar 200 tisoč Rusov že zbežalo pred vpoklicem v sosednje države

Rusi masovno bežijo v sosednje države pred mobilizacijo. Na fotografiji je meja z Gruzijo. (Foto: epa)

Putinova mobilizacija ne gre po načrtih. Pred vpoklicem v vojsko beži skoraj 200 tisoč moških. Njihovo zatočišče so sosednje države, zlasti tiste, kjer viza ni potrebna. Med priljubljenimi destinacijami so: Gruzija, Kazahstan, Finska in Mongolija. Bežijo tudi tisti, ki jim vpoklic (še) ne grozi, saj se bojijo vsesplošne mobilizacije. 

Portal AP News opisuje zgodbo Rusa Vsevoloda, ki je potreboval kar štiri dni, da je iz Moskve pripotoval do južne meje z Gruzijo. V nekem trenutku je moral avto pustiti in pot nadaljevati peš. V torek je naposled le zaključil svojo 1800 kilometrov dolgo potovanje in prečkal državno mejo, da bi se izognil vpoklicu v rusko vojsko za boj v Ukrajini. Pri svojih 26 letih si ne želi, da bi se vrnil domov v pocinkani krsti ali si roke umazal s krvjo neke druge osebe zaradi vojne v interesu ene osebe, ki si želi zgraditi imperij. Priimka ne želi razkriti, ker se boji maščevanja ruskih oblasti. Gre za enega izmed več kot 194 tisoč Rusov, ki so do tega dne pobegnili v sosednjo Gruzijo, Kazahstan ali na Finsko. Številni bežijo z avtomobili, kolesi ali peš. Močno povečano število mejnih prehodov se opaža vse od nedavne razglasitve delne mobilizacije rezervistov.

Dogaja se pravi eksodus moške populacije. Nekateri bežijo sami, spet drugi skupaj s svojimi družinami ali prijatelji. Takšen trend je opaziti že vse od 21. septembra, kmalu po tem, ko je Putin nagovoril svoj narod, in traja že teden dni. Že kmalu po razglasitvi mobilizacije so Rusi dobesedno razgrabili letalske vozovnice, ki so se pri redkih letalskih prevoznikih, ki še letijo iz Rusije, strahovito podražile. Pred gruzijsko mejo (iz Severne Osetije v Rusiji) je bila kolona vozil v torek dolga 15 kilometrov. Na družbenih omrežjih je bilo mogoče videti na stotine pešcev v vrsti na kontrolni točki, potem ko je ruska obmejna straža omilila predpise in ljudem dovolila nadaljevati pot peš. Podobne kolone je bilo moč opaziti tudi na nekaterih mejnih prehodih s Kazahstanom. Gruzijski notranji minister je dejal, da je njihovo mejo od prejšnjega tedna prestopilo že 53 tisoč Rusov.

Notranje ministrstvo Kazahstana navaja 98 tisoč tovrstnih prehodov, finska obmejna straža več kot 43 tisoč, medtem ko je v Mongolijo vstopilo okoli 3 tisoč Rusov. Ruske oblasti so nekaterim moškim že prepovedale odhod, sklicujoč se na zakone o mobilizaciji. Se pa pojavljajo govorice, da bi Moskva utegnila zapreti meje za vse moške, ki so po letih primernih za boj. Dogaja se že, da Rusi dobivajo pozive za vpoklic na mejnih prehodih v Gruzijo. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je sicer dejal, da bo zbranih le približno 300 tisoč moških, ki so že izkusili boj ali opravili vojaško službo, vendar poročila iz različnih območij Rusije kažejo na to, da se oblasti svojih lastnih pravil ne držijo povsem. In prav ta situacija je na letališča in mejne prehode pognala številne, na katere se poziv (še) ne nanaša. Bežijo moških vseh starosti in ne glede na svoje izkušnje.

Kaj pa, če mobilizacija ne prinese želenih rezultatov? Bo sledil napad z jedrskim orožjem?
Obstaja nevarnost polne mobilizacije. Številni ruski moški ravnajo preventivno. Oblegane pa so zlasti države, kjer niso potrebne vize (na Finskem in Norveškem so nujne). V javnosti ostaja v zraku vprašanje možnosti uporabe (taktičnega) jedrskega orožja s strani Moskve. Tovrstno orožje je mogoče uporabiti, če je v nevarnosti obstoj Ruske federacije, ozemeljska integriteta itd., kar pa je seveda mogoče interpretirati na različne načine. Si je pa težko zamisliti, da bi protiofenziva na Herson pomenila takšno nevarnost za Rusijo. Ruska stran zadevo vsekakor izkorišča kot psihološko orožje, sredstvo zastraševanja, ob čemer ameriška stran ne ostaja dolžna, verjetno pa bi bil njen odgovor konvencionalen, ne jedrski. Dejstvo pa je, da rusko zastraševanje kaže na določeno slabost režima in ruske vojske, saj jim drugega pravzaprav ne preostane.

Kilometrske kolone proti Gruziji (Foto: Satelitski posnetek)

Putin je imel v trenutnih neugodnih razmerah (za Rusijo) dve možnosti (ukrajinska protiofenziva, invazija ni prinesla želenih rezultatov itd.) – mobilizacijo ali uporabo taktičnega jedrskega orožja. Odločil se je za prvo. Cilj je ne izgubiti vojne. Zadeva se lahko spremeni, če mobilizacija ne bi prinesla želenih uspehov, celo nove hude poraze ruske strani na fronti. V takšnih razmerah ostane le še en as – jedrsko orožje. Vendar pa tudi v tem primeru obstajajo prepreke. Takšnega orožja ni mogoče skriti pred ameriškimi (itd.) sateliti, kar daje nasprotni strani čas. Je tudi vprašanje upora med samimi ruskimi odločevalci … Mogoče pa je, da bi Rusi po opravljenih referendumih na okupiranih območjih prav tam razmestili jedrsko orožje in tako izsilili status quo, pogajanja itd. To bi pomenilo debelo rdečo črto, ki je Ukrajina in Zahod ne smeta prečkati. To bi prineslo zamrznitev konflikta. Vir. Ne gre pa pozabiti, da imajo jedrsko orožje tudi Francija, Velika Britanija in ZDA, da bi njegova uporaba z ruske strani ohladila odnose s Kitajsko in Rusijo vsesplošno še mnogo bolj osamila … Mogoč je predvsem napad na Ukrajino, saj napad na  članico Nata aktivira celotno zavezništvo.

Domen Mezeg