fbpx

Se v Iranu obeta množična obsodba protestnikov na smrtno kazen?

Foto: epa

Več poročil vključno z objavami številnih znanih osebnosti in celo vladnih uradnikov nekaterih držav navaja, da so se v Iranu odločili, da 15 tisoč aretiranih protestnikov, povezanih s protesti, ki so sledili smrti Mahse Amini, obsodijo na smrtno kazen.

Trditve so se začele pojavljati na platformah družbenih medijev potem, ko so skupine za človekove pravice ocenile, da je bilo v Iranu pridržanih 15 tisoč protestnikov zaradi protestov, ki so sledili smrti Mahse Amini, 22-letne ženske, ki jo je pridržala močna iranska moralna policija, ker je ocenila, da naj ne bi primerno nosila hidžaba.

Znane osebnosti, kot je kitarist Peter Frampton, so se oglasile na Twitterju in delile slike, na katerih piše: “Iran obsodil 15 tisoč protestnikov na smrt kot “težko lekcijo” za vse upornike. Zakaj to ni vodilna zgodba po vsem svetu? To bi bil zločin proti človeštvu!!!” Točnost omenjenih trditev je težko potrditi, saj naj bi te temeljile na “neutemeljenih” slikah in medijskih poročilih, kjer so nekateri govorili, da je Iran izdal množično usmrtitev 15 tisoč protestnikov, razkriva Times Now . Kot je znano je iranska državna tiskovna agencija IRNA poročala, da je Teheran doslej na smrt obsodil le enega protestnika. Je pa dejstvo, da so mediji pod strogim vplivom vladajoče oblasti.

Oblasti bi lahko načrtovale usmrtitve
Sodišče v Iranu je izreklo prvo smrtno obsodbo osebi, ki je bila aretirana zaradi sodelovanja v protestih, ki so zajeli državo, poročajo državni mediji. Revolucionarno sodišče v Teheranu je za enega od obtožencev, ki ni bil imenovan, ugotovilo, da je zažgal vladni objekt in da je kriv “sovražnosti do Boga”. Drugo sodišče je pet ljudi obsodilo na pet do deset let zapora zaradi obtožb glede ogrožanja nacionalni varnosti in javnega reda. Skupina za človekove pravice je opozorila, da oblasti morda načrtujejo “prenagljene usmrtitve”. “Najmanj 20 ljudem grozi smrtna kazen, je sporočila človekoljubna organizacija Iran Human Rights, ki se sklicuje na uradna poročila. Njihov direktor Mahmood Amiry-Moghaddam je mednarodno skupnost pozval, naj nujno ukrepa in “ostro opozoril Islamsko republiko na posledice usmrtitev protestnikov”.

Prvi protestnik, ki se je uprl krutosti iranskega režima, in je bil obsojen na smrtno kazen. (Foto: Twitter)

Po podatkih iranske organizacije za človekove pravice je bilo v nasilnem zatiranju protestov s strani varnostnih sil ubitih najmanj 326 protestnikov, med njimi je bilo 43 otrok in 25 žensk. Tiskovna agencija borcev za človekove pravice (HRANA), ki ima prav tako sedež zunaj države, je število žrtev ocenila na 341 in povedala, da je bilo pridržanih 15.800 protestnikov.

Iranski voditelji so proteste opisali kot “nemire”, ki naj bi jih spodbudili tuji “sovražniki” države. V nedeljo, 13. novembra 2022, je bes upornih iranskih množic prisilil režimske poslance, da so odstopili od poziva k usmrtitvi pridržanih protestnikov. Parlament je v javni izjavi pismo domnevnega avtorstva 227 poslancev, namenjeno vodji lokalnega sodstva, označil za lažno. Prejšnji teden je vodja pravosodja Gholamhossein Mohseni Ejei izjavil, da je treba “ključne storilce” čim prej identificirati in izreči kazni, ki bi imele odvračilni učinek na druge. Opozoril je, da bi lahko vse, ki povzročajo nemire, obtožili sovražnosti do Boga, korupcije, oboroženega upora, za vse to pa je po iranskem šeriatskem pravu zagrožena smrtna kazen.

V protestih proti režimu izjemen pogum izkazujejo študentje:

Iran naj bi letno usmrtil več ljudi kot katera koli druga država razen Kitajske, in prva znana smrtna obsodba, izrečena osebi, ki je povezana s protestnim gibanjem, je upravičeno vznemirila številne nevladne organizacije. V ponedeljkovem intervjuju za radio France Inter je francoski predsednik Emmanuel Macron dejal, da je zatiranje iranskih oblasti “brez primere” in da se zavzema za “močno diplomatsko reakcijo in sankcije” za odgovorne. Za opis nemirov je večkrat uporabil tudi besedo revolucija. “Ženske so tiste, ki so sprožile to revolucijo,” je dejal in dodal: “Vnuki [islamske] revolucije iz leta 1979 delajo revolucijo”. Iransko zunanje ministrstvo je komentarje označilo za obžalovanja vredne in sramotne. Kasneje je Evropska unija uvedla sankcije proti 29 Irancem in trem subjektom, ki so bili po njenem mnenju “odgovorni za zatiranje iranskih protestnikov”.

Sara Kovač