Profesionalno novinarstvo, počivaj u miru! Slovenski mainstream mediji tekmovali, kdo bo bolj popljuval novega britanskega premiera Borisa Johnsona; “Klovn, ekscentrik, kdo misliš, da si?”

Boris Johnson in kraljica Elizabeta II. (Foto: epa)

V Veliki Britaniji je položaj predsednika vlade prevzel nekdanji zunanji minister in londonski župan Boris Johnson, mnogi pa verjamejo, da se bo julij 2019 v zgodovino vpisal na podoben način, kot se je maj 1979, ko je položaj premierke prevzela Margaret Thatcher. Več kot tri leta po referendumu o brexitu je država končno dobila vlado, ki namerava uresničiti voljo volivcev, a delo, ki ga v več kot treh letih ni opravila administracija Therese May, bo zdaj moralo biti opravljeno v manj kot 90 dneh. Če bodo obljube držale, se državi obetajo nižji davki, novi trgovinski sporazumi in manj dušečih regulacij. A slovenski mediji so Johnsonu vse prej naklonjeni, napadajo ga tako močno, kot branijo Šarca. Strokovnjak za mednarodne odnose Ferfila je ob tem kot glaven razlog za brexit navedel levičarsko migrantsko politiko EU, kritičen pa je bil tudi do slovenske diplomacije – preberite, zakaj!

Nekdanji londonski župan in britanski zunanji minister Boris Johnson je v sredo na čelu vlade zamenjal Thereso May, ki je pred tem kraljici podala odstopno izjavo, potem ko je še zadnjič v vlogi premierke nagovorila britanske poslance. Številne Britance je njegov nastop mandata navdal z upanjem, slovenski režimski mediji pa v vsej svoji patetičnosti niso izgubljali časa, preden so ga začeli napadati. STA je med drugim poročala, da izvolitve Johnsona večinoma niso sprejeli z navdušenjem. Več ministrov naj bi napovedalo odstop zaradi njegovih izjav, da bo Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije konec oktobra z dogovorom ali brez. Poudarjajo, da so vodje opozicijskih strank, med njimi skrajni Jeremy Corbyn, v odzivih večinoma poudarjali, da Johnson ni primeren za premierja. V četrtek je že potekala prva seja Johnsonove vlade, zunanji minister pa je postal dosedanji minister za brexit Dominic Raab, ki je na tem mestu zamenjal Jeremyja Hunta, ki ga v novi sestavi vlade ne bo. Johnson sicer med ukrepi napoveduje nižje davke, manj regulacij, ki dušijo državljane, in nove trgovinske dogovore z državami, kot so Združene države Amerike ali Kitajska.

Ideološko obremenjeni slovenski novinarji Johnsona kritizirajo skoraj s takšno močjo, s kakršno zagovarjajo Šarca
Da slovenske novinarje pri poročanju vodijo ideološki cilji, je na družbenem omrežju Twitter dala jasno vedeti Suzana Lovec s POP TV, ki je zapisala: “Pred leti je BBC naredil o Borisu Johnsonu enega od delov slovite doku serije Who do you think you are. Danes bi bil top dan za ponoven ogled. In za to vprašanje.” Uporabnik Tomaž Štih ji je odgovoril: “Suzana, zakaj pa vi ne naredite enako oddaje o našem domačem Wunderkindu, če vam je koncept tako všeč?” Prav na takšen način doma branijo premierja Marjana Šarca, ki ni izpeljal še nobene pomembnejše reforme in se raje ukvarja z deljenjem bonbončkov volivcem. V analizi medijskega poročanja smo namreč na Nova24TV ugotovili, da POP TV o Šarcu v 99 odstotkih poroča pozitivno, o Janezu Janši pa v 38 odstotkih negativno; v času volitev je bilo negativnih novic o SDS več kot 70 odstotkov!

Foto: posnetek zaslona

Prvič v generaciji volivcev se je zgodilo, da se je konservativna stranka odločila spremeniti status quo, namesto biti del tega
CapX navaja, da se je prvič v treh letih, ki so sledila referendumu, zgodilo, da je Velika Britanija dobila vlado, ki je volivcem pripravljena izpolniti pričakovanja, ki so jih imeli ob glasovanju na referendumu o brexitu. Takrat so se volivci z več kot milijonom glasov razlike odločili zapustiti EU. Pomembno vlogo v novi vladi ima Michael Gove, ki je skupaj z Johnsonom vodil kampanjo za izstop, zdaj pa bo moral v 90 dneh storiti to, česar Mayevi ni uspelo v treh letih. Portal še navaja, da se je prvič v generaciji volivcev zgodilo, da se je konservativna vlada odločila spremeniti status quo, namesto da bi bila del tega. Mnogi verjamejo, da se bo julij 2019 vpisal v britansko zgodovino enako, kot se je maj 1979, ko je vodenje Velike Britanije prevzela Margaret Thatcher, ali pa julij 1945, ko je oblast prevzel Clement Attlee. Po omenjenih datumih stvari za državo niso bile nikoli več enake.

Boris Johnson na Downing Streetu 10. (Foto: epa)

Levičarsko politiko EU do migrantov Ferfila navede kot glavni razlog za brexit
Glede dogajanja smo za mnenje povprašali strokovnjaka za mednarodne odnose in profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Bogomila Ferfilo, ki se uvodoma postavi na stran EU, ki jo opiše kot največji projekt v svetovni zgodovini, ki kljub nekaterim pomanjkljivostim ostaja uspešen. Brexit zato dojema kot tragično poglavje predvsem britanske zgodovine. “Lahko rečemo, da je levičarska politika EU do beguncev v veliki meri kriva za brexit. Kot vidimo, se tukaj kaj bistvenega ne spreminja, a se počasi vzpostavljajo zunanje meje EU, zakonodaja pa se ne prilagaja. Menim, da se bo morala prilagoditi tisti Viktorja Orbána in temu, kar sedaj načrtuje Trump, ko zahteva, da morajo vsi azilanti pred vstopom v ZDA zaprositi še za vstop v neko drugo državo,” meni Ferfila.

Prihod Borisa Johnsona na Downing Street 10. (Foto: epa)

Tudi Velika Britanija bo sledila avstralskemu modelu
Modelu, ki ga ima Avstralija, ki praktično nikomur, ki skuša nelegalno priti v državo, ne podeli azila, bo sledila tudi Velika Britanija. Če nekdo krši zakonodajo, v primeru Avstralije namreč ne more dobiti azila, kar je po mnenju Ferfile edina možna rešitev. “Jemljejo pa, seveda po svoji izbiri, begunce, azilante in ekonomske migrante, ki jih potrebujejo. To je edini model, ki ga mora prevzeti tudi EU,” je jasen. A v EU do takšne zaostritve politike glede nelegalnih migracij še nekaj let ne bo prišlo: “Zagotovo bo zdaj Združeno kraljestvo prevzelo avstralski model, predvidevam, da bo EU potrebovala še kar nekaj let, da se bo prebila do te odločitve. Na tem področju lahko pričakujemo neke ukrepe v smislu ostrega zavrtja migracijskih tokov, kar je edino pravilno, kajti pravica vsake države in pravica EU kot celote je, da sama odloči, katere ljudi bo vzela in koliko jih bo vzela. Tu nekega posiljevanja ne more biti in je izrazito kontraproduktivno. Je eden glavnih razlogov za brexit, del krivde je sigurno na nesposobnih migracijskih politikah EU.”

Prihod Borisa Johnsona na Downing Street 10. (Foto: epa)

Slovenski diplomati niso kos takšni diplomaciji, ki jo v pogajanjih z Johnsonom uporabljajo druge države članice EU
Na Nova24TV smo že pisali o poročanjih tujih medijev, da naj bi se z Johnsonom pred nastopom njegovega mandata premierja za zaprtimi vrati sestali diplomati nekaterih držav EU, med drugim Irske, Nemčije, Francije, Belgije in Nizozemske, da bi preprečili brexit brez dogovora. Tudi glede tega smo za mnenje vprašali Ferfilo, ki ga to ni presenetilo, saj se po njegovih besedah vsi veliki dogovori med državami dogajajo za zaprtimi vrati, ob tem pa je izrazil kritiko na račun slovenske diplomacije: “Žal tega nesrečna slovenska diplomacija že kar nekaj let ni sposobna doumeti. Najbolj žalosten primer pri tem je Hrvaška, zaradi ‘kalimerovstva’ Mira Cerarja in njegove ljubezni do mednarodnega prava, ki je sicer lahko stvar nekih akademskih disciplin, a v realnem svetu imamo opraviti z mednarodno politiko, ta pa se dogaja za zaprtimi vrati.” Tam se po njegovih besedah pripravijo vse rešitve, ki se nato obelodanijo na formalnih srečanjih, a slovenska diplomacija tega nikoli, vsaj zadnjih 10 do 20 let ni bila sposobna in tako imamo uboge ljudi, ki so jih zmetali iz domov, namesto da bi se usedli s hrvaško vlado in se dogovorili za neko rešitev, do česar bo, kot pojasnjuje Ferfila, čez 5 ali 10 let tako ali tako prišlo.

Rok Krajnc