V obravnavi v Evropskem parlamentu se je znašel tudi osnutek poročila SD-jeve evroposlanke Tanje Fajon o predlogu za nadzor Evropskega parlamenta in sveta glede pravil za začasno vzpostavljanje mejnega nadzora na državnih mejah znotraj schengena.
Poslanka, ki se je znašla tudi na plačilni listi Georga Sorosa, je v svojem osnutku poročila dodala vrsto predlogov, ki namesto da bi reševali trenutno stanje, le-to še dodatno komplicirajo. Kot je razvidno iz njenih predlogov, je Fajonovi več do podpiranja prostega pretoka ljudi – na račun varnosti državljanov EU. Že osnutek sam po sebi je bil na določenih mestih problematičen, saj se je vtikal v avtonomijo držav članic in skušal posegati v stvari, pri katerih nima nikakršne avtoritete, a predlogi Fajonove so celotno situacijo še dodatno poslabšali.
Tako je v 2. amandmaju, ki govori o ponovnem vzpostavljanju notranjih mej znotraj schengena, Fajonova je predlagala, da “se mejni nadzor ne bi smel izvajati ali uvajati formalnosti zgolj zaradi prečkanja notranje meje”. Kakor je obrazložila, glede na to, da vzpostavljanje notranjih mej vpliva na prosto gibanje oseb, bi se morali taki ukrepi uvajati zgolj kot zadnja možnost.
Nadzor meje zgolj v skrajni sili
Tu se norost šele začne. Kot je zapisala Fajonova v 4. amandmaju, ki je v celoti samo njeno delo, bi morale države, preden vzpostavijo nadzor nad notranjo mejo, skušati rešiti identificirano grožnjo na vse mogoče druge načine. Izpostavila je efektivno in intenzivno izvajanje policijskega nadzora znotraj njihove pristojnosti, a ob tem še posebej poudarila, da morajo zagotoviti, “da namen teh policijskih pregledov ni izvajanje nadzora na meji”.
Nadalje se je Fajonova odločila zmanjšati pomen terorizma in migrantske krize, ki ju, kot se je v zadnjih letih izkazalo, predstavlja nenadzorovan prihod migrantov z Bližnjega vzhoda. Sprva je v 5. amandmaju pisalo, da so “izkušnje pokazale, da določene resne grožnje za javno politiko in notranjo varnost, kot so čezmejne teroristične grožnje ali določeni primeri sekundarnih premikov neobičajnih migrantov znotraj unije, upravičujejo ponovno vzpostavitev mejnega nadzora”. Fajonova je zapisano spremenila v: “Redko obstaja potreba po mejnem nadzoru na notranjih mejah za obdobje daljše od dveh mesecev.”
Tu se kaže, da Fajonovi ne gre za oblikovanje dobrega zakona, ki bo olajšal življenje državljanov EU, temveč zgolj za metanje peska v oči javnosti, saj ni pripravljena priznati dejstev, da je bila Evropa zaradi pohoda migrantov v letu 2015 deležna številnih terorističnih napadov s strani teroristov, ki so se vtihotapili v Zahodno Evropo med migranti.
Omejevanje obdobja mejnega nadzora na notranjih mejah
Fajonova se je ravno tako zavzela za čim krajše obdobje nadzora na notranjih mejah in predlagala, da EU skupaj z relevantnimi agencijami dobi še več pristojnosti pri ugotavljanju potreb mejnega nadzora na notranjih mejah, kar pa že posega v avtonomijo in suverenost držav članic EU. Poleg tega njeni predlogi zagotavljajo, da bi bil nadzor notranjih mej EU za države članice otežen, saj je dodana vrsta nepotrebnih korakov o poročanju in utemeljevanju odločitev, ki se tičejo države pred EU.
Nocoj v @EP_Slovenija glasujemo tudi o prenovi schengenskih pravil. Kot poročevalka sem pred precejšnjimi izzivi, saj #Schengen danes ni več tak, kot je bil, ko je Slovenija vstopila vanj. V poročilu določam bolj jasne pogoje in časovne omejitve za notranje nadzore na mejah. https://t.co/mWV0qrvyka
— Tanja Fajon (@tfajon) October 22, 2018
Predlagala je tudi, da bi morala Evropska komisija države, ki bi kršile sporazume EU, tožiti pred evropskim sodiščem. Tak način razmišljanja lepo kaže kratkovidnost in avtoritarno držo bruseljske elite, ki se ne ozira na realnost, temveč skuša skozi zakonodajo državam članicam vsiliti svoj pogled na svet.
Pravica do svobode gibanja je eden izmed največjih dosežkov #EU. Vesela sem, da je danes @EP_Justice prižgal zeleno luč za prenovo #Schengen pravil. Nezakonite mejne kontrole je potrebno nemudoma odpraviti, vpeljati več varovalk in zavarovati prihodnost Schengna. @strankaSD pic.twitter.com/By64g79lfc
— Tanja Fajon (@tfajon) October 22, 2018
Ravno tako ji gre v nos mejni nadzor, ki so ga uvedle Avstrija, Danska, Švedska, Norveška in Francija. Prve štiri so ukrep upravičile na podlagi migrantske krize, medtem ko je Francija rekla, da je razlog terorizem. Višek ignorance pa se je pokazal v zaključku poročila, kjer njeno slabo poznavanje angleškega jezika privzdigne marsikatero obrv. Nasvet za Fajonovo: uporabljajte vejice, da ne bo nesporazumov. “S schengenom je nekoč razdeljen in od vojne raztrgan kontinent bil ponovno združen.” Nekako tako tudi utemelji, zakaj bi morale države članice o vsakršnem podaljšanju nadzora na notranjih mejah najprej pridobiti privolitev Evropskega sveta.
A. B.