Hrvati so absolutni poraženci postkomunistične tranzicijske tekme. Prehod iz politično planirane ekonomije v tržno ekonomijo, ki temelji na zasebni lasti, je najslabše uspel južnim sosedom – vsaj tako je razbrati iz rasti bruto domačega proizvoda, ki se je na Hrvaškem po letu 1990 višal najpočasneje izmed vseh držav, ki so se osvobodile totalitarnega jarma.
Na družabnih omrežij širom Hrvaške se je začel širiti graf Svetovne banke, ki prikazuje nezavidljiv napredek južnih sosedov. Na grafu je jasno videti, da so najbolj napredovali Poljaki, sledijo pa jim Slovaki in Estonci. Uspeh v rasti je delno pripisati nizkemu izhodiščnemu GDP, delno pa ekonomskim politikam, ki so jih izbirale uspešne države.
Boris Vujčić, guverner Banke Hrvaške, razloge za nizko rast hrvaškega BDP-ja išče v nizki stopnji zaposlenosti, ki je med državami EU primerljiva s stopnjo zaposlenosti v Grčiji, nizki dodani vrednosti dela in staranju staranju prebivalstva, poroča Index.
#China could learn from #Poland how to "decentralize/denationalize/deregulate" https://t.co/QWwpLkvBES via @business pic.twitter.com/AvUxgDseaX
— Marcin Piatkowski 🇪🇺 (@mmpiatkowski) April 22, 2016
Avtor članka Marcin Piatkowski, ki je opozoril Hrvate opozoril na posttranzicijske težave, očitno vidi druge razloge za uspeh Poljske in posledično zaostajanje drugih držav. V strokovnem članku je namreč opisal, da je razloge za uspeh Poljske iskati v decentralizaciji, denacionalizaciji in deregulaciji ekonomije. Prav vsa tri priporočila se nanašajo na zmanjšanje političnega vpliva v gospodarstvu, kar se je izkazalo za ključen dejavnik poljskega ekonomskega čudeža po padcu komunizma.
Slovenija v podobni situaciji
Slovenija je do nedavnega veljala za državo, ki ji je prehod iz totalitarnega ekonomskega sistema v svobodnega uspel najbolje, kar so izkazovale tudi rasti bruto domačega proizvoda. Ta sloves je Slovenija v zadnjih letih zapravila. Zadnje ocene Evropske komisije namreč napovedujejo, da bodo Slovenija, Hrvaška in Litva imele najnižjo rast izmed vseh držav v Evropski uniji.
Rast je v zadnjih letih zastala, kar mnogi ekonomisti pripisujejo neizvedenim strukturnim spremembam, ki vključujejo previsoko obdavčitev vseh slojev prebivalstva, nefleksibilen trg delovne sile, privatizacijo in preveliko potrošnjo javnega sektorja. Slovensko nazadovanje je tudi posledica samopašnosti slovenskih političnih in (nekaterih) gospodarskih elit, ki so zunanjim investicijam izrazito nenaklonjene, kakor ameriško zunanje ministrstvo opozarja morebitne investitorje, ki so zainteresirani za vlaganje v Sloveniji.
Žiga Korsika