Število prošenj za azil na Hrvaškem je po vstopu države v šengen eksplodiralo

Fotografija je simbolična. (Foto: Twitter)

Zaradi članstva Hrvaške v šengnu se je januarja število prošenj za azil povečalo za 600 odstotkov. Država se je brezmejnemu schengenskemu območju EU pridružila 1. januarja 2023 in se že spopada z velikimi migracijskimi težavami.

V mesecu, ko je Hrvaška uradno vstopila v schengensko območje prostega gibanja Evropske unije, je država doživela dramatičen porast števila prejetih prošenj za azil.

Januarja je na Hrvaškem za azil zaprosilo 1390 ljudi, kar je 600 odstotkov več kot v istem mesecu lani 198, je povedal pomočnik generalnega direktorja hrvaške policije Zoran Ničeno.

Hrvaška se je brezmejnemu območju Evropske unije, znanem kot schengensko območje, pridružila 1. januarja 2023. Ta poteza je pomenila odpravo mejnega nadzora med Hrvaško in sosednjo Slovenijo ter priložnost za tiste, ki želijo zaprositi za azil v Evropi. Prosilcem za azil, ki so bili nekoč pretihotapljeni na Hrvaško, ni bilo več treba nezakonito vstopiti v Slovenijo, preden so se registrirali za azil, zdaj se lahko preprosto registrirajo na Hrvaškem in imajo dejansko dovoljenje za prosto gibanje.

Odrasli moški migranti 
Nezakonito priseljevanje v Evropo se je leta 2022 povečalo za 64 odstotkov in doseglo najvišjo vrednost v zadnjih šestih letih. Več kot 80 odstotkov odkritih nezakonitih migrantov je bilo odraslih moških.

O vplivu hrvaškega članstva v šengnu so razpravljali na nedavni okrogli mizi z naslovom Odškodninski ukrepi, ki jo sestavljajo organi, pristojni za boj proti nezakonitim migracijam in podelitev mednarodne zaščite prišlekom.

Številni viri, ki so bili prej uporabljeni za oskrbo meje s Slovenijo, so bili prerazporejeni na tisto, kar je zdaj postala nova zunanja meja Evropske unije na meji Hrvaške s Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Ukinili so pet policijskih postaj na notranji meji, 742 od 1034 policistov, kolikor jih je doslej delovalo na meji s Slovenijo, pa so prerazporedili na nove naloge, med drugim za zatiranje nezakonitih migracij na novi zunanji meji.

Medtem ko se je število prošenj za azil na Hrvaškem močno povečalo, se je število nezakonitih prebežnikov, odkritih na zunanji meji, v primerjavi z decembrom lani zmanjšalo za 60 odstotkov. Zaradi tihotapstva je bilo na zunanji meji pridržanih tudi skupno 34 oseb, kar je več kot januarja lani.

Država ima še vedno težave s tem, kako zagotoviti vračanje zavrnjenih prosilcev za azil, in si prizadeva čim prej sprejeti pakt EU o azilu in migracijah, da bi omogočili pospešitev vračanja migrantov.

S hitrejšo deportacijo bi bilo več sredstev na voljo pravim beguncem
“V Primorsko-goranski in Istrski županiji, torej na poti globlje v Evropsko unijo, je bilo [januarja] odkritih 2064 oseb, ki so predhodno zaprosile za mednarodno zaščito ali azil na Hrvaškem ali prejele odločbo o vrnitvi v državo izvora,” je poročal vodja mejne uprave hrvaškega notranjega ministrstva Zoran Niceno.

S hitrejšimi deportacijami bi se sprostila dodatna sredstva za pomoč pravim beguncem, ki prihajajo v Evropo; prav tako bi odvrnili prihod več ekonomskih migrantov, ki nezakonito vstopajo v državo po balkanski migrantski poti, je dodal Niceno.

Andrej Žitnik