“Sedaj je napočil čas za ratifikacijo vstopa Finske in Švedske” v zavezništvo Nato, je prepričan generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je na tiskovni konferenci v Ankari Turčijo, kjer je bil prisoten tudi turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu, pozval k ratifikaciji pristopnih protokolov Finske in Švedske. Ob tem pa je Turčiji izrazil podporo celotnega zavezništva po uničujočih potresih, ki so terjali skupno že preko 42 tisoč smrtnih žrtev. “V času, ko potrebuješ pomoč, Nato podpira Turčijo,” je bil jasen.
Finska in Švedska sta po ruski invaziji na Ukrajino februarja lani zaprosili za vstop v Severnoatlantsko zavezništvo. Njuni kandidaturi za članstvo pa so ratificirale že vse članice zavezništva razen Madžarske in Turčije.
Jens Stoltenberg je prepričan, da mora Turčija prenehati s svojim nasprotovanjem vstopu Finske in Švedske v Nato. Minister Mevlut Cavusoglu je v odzivu povedal, da je stališče Turčije glede članstva obeh držav v zvezi “od začetka jasno in nedvoumno”, in dodal, da je mogoče, da bo država ločeno ocenjevala pristopna protokola. Že pred časom je sicer šef Nata poudaril, da to ali bo Turčija pristopna protokola Švedske in Finske ratificirala skupaj ali ne, ni glavno vprašanje, ampak kdaj bo do tega prišlo. To je po njegovih besedah nujno storiti čim prej, poroča STA.
Turčija je Švedski postavila že več pogojev. Med njimi je tudi zahteva za izročitev članov ali simpatizerjev v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke in posameznikov, vpletenih v poskus državnega udara leta 2016, poroča Reuters. Vse zahteve, ki jih podala Ankara s strani Stockholma še niso bile izpolnjene. Potem, ko je kontroverzni vodja desničarske, identitarne stranke Stram Kurs (Trda linija) na Danskem Rasmus Paludan pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu zažgal izvod korana, je sledil protest Turčije. Ta je po incidentu opozorila, da bi se lahko zgodilo, da bo z njene strani ratificiran le vstop Finske.
Ker je omenjeni incident zamajal možnost Švedske za sprejem v zvezo, se je pojavilo več indicev, da je bil mednarodni incident med Švedsko in Turčijo insciniran. Krožiti je pričela informacija, da je bil zažig korana pred turško ambasado na Švedskem plačan s strani proruskega novinarskega aktivista. Stoltenberg je sicer sežig korana označil za “sramotno dejanje” in z odobravanjem izpostavil stališče švedske vlade, ki je dejanje odločno obsodila.
Priključitev držav ima pozitiven vpliv na varnost Evrope
Ruska invazija na Ukrajino je nedvomno sprožila vrsto sprememb in dogodkov po celem svetu. Med njimi je države kot sta Švedska in Finska spodbudila k razmišljanju o varnostnem vprašanju. Obe državi sta sicer do tedaj veljali za nevtralni. Da je priključitev Finske in Švedske zavezništvu nekaj pozitivnega, kar bo severni del stare celine naredil varnejši, je v preteklosti poudaril tudi nekdanji minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel. Kot je dejal bi omenjena pridružitev pomenila pomemben premik v razmerju sil. Za enotnost Evrope je po njegovih besedah izjemno pomembna celovita podoba Evropa, ki jo dobimo ob priključitvi obeh držav v zavezništvo.
Sara Kovač