Medtem ko Nemčija razpravlja o lažji naturalizaciji tujih državljanov, nova desnosredinska vlada na Švedskem, ki jo podpirajo desničarski Švedski demokrati, načrtuje, da bodo za državljanstvo veljala strožja pravila.
“Nemčija je postala država, ki je dežela upanja za mnoge,” je pred nekaj dnevi v videosporočilu dejal nemški kancler Olaf Scholz in se zavzel za reformo zakonodaje o državljanstvu. Nemčija potrebuje “boljše predpise,” je dejal kancler in podprl agendo semaforizirane koalicije in notranje ministrice SPD Nancy Faeser. SPD, Zeleni in FDP so se v svoji koalicijski pogodbi zavezali, da bodo tujim državljanom, ki prebivajo v Nemčiji, olajšali postopek pridobitve nemškega državljanstva.
Sporočilo semaforske koalicije je jasno: politiko priseljevanja je treba spremeniti, Nemčija pa mora postati še bolj odprta za množične migracije. Predlog zakona ministrstva za notranje zadeve predvideva, da bodo ljudje v prihodnje lahko zaprosili za državljanstvo že po petih letih namesto po dosedanjih osmih; v primeru “posebnih integracijskih dosežkov”, kot so dobro jezikovno znanje ali akademski in poklicni uspeh, bo to mogoče celo že po treh letih. Predloga ni kritizirala le opozicija, ampak tudi koalicijska partnerica FDP.
Nasprotno pa se je strategija v Skandinaviji razvila precej drugače. Po vzoru Danske, kjer so si že pred leti postavili cilj “ničelne migracije” in močno dvignili ovire za naturalizacijo, je svojo migracijsko in integracijsko politiko zdaj začela močno zaostrovati tudi Švedska. V državi, ki je dolgo vodila najliberalnejšo priseljensko politiko v Evropi, so oblastniki naredili preobrat, ki se je pravzaprav začel pod prejšnjim vodstvom socialdemokratske sestrske stranke SPD. Z novo konservativno koalicijsko vlado, v kateri bodo imeli švedski desničarski nacionalisti prvič precejšnji vpliv, se bo ta trend verjetno še okrepil. Dva meseca po volitvah je znakov za to vse več.
Sprememba se je začela leta 2015, ko je zaradi migracijske krize na Švedsko prispelo več kot 160 tisoč ljudi, zaradi česar je država sprejela več ljudi na prebivalca kot katera koli druga evropska država. Socialdemokratska vlada je potegnila zasilno zavoro in prvič zaostrila azilno zakonodajo. Stockholm je po treh desetletjih tudi ukinil pravico do bivanja za nedoločen čas in lani poleti začasno rešitev spremenil v zakonsko vzpostavitev. Desničarski nacionalistični Švedski demokrati so zahtevali še strožja pravila vključno s švedskim državljanstvom. Čeprav Švedska še vedno naturalizira največ tujih državljanov v Evropi glede na svoje prebivalstvo, izjava o nameri nove koalicijske vlade nakazuje, da bi lahko po preobratu v migracijski politiki kmalu tudi za državljanstvo veljali novi pogoji.
Novi koalicijski partnerji so sredi oktobra postavili temelje za prihodnje sodelovanje v tako imenovanem Tidöjskem sporazumu, poimenovanem po gradu, v katerem sta se strani dogovorili o več skupnih ciljih. Temi migracij in integracije imata v tem sporazumu osrednjo vlogo. Stranke desničarskega bloka so se na primer dogovorile, da bodo ustanovile novo vladno komisijo, ki bo oblikovala nadaljnje strožje zahteve za pridobitev švedskega državljanstva. Gre za raziskavo in predlog, ali bo v prihodnje mogoče za državljanstvo zaprositi le po obdobju prebivanja najmanj osem let. Težko je napovedati, o čem se bo koalicija uspela dogovoriti v naslednjih štirih letih, a je že zdaj očitno, da je desni blok enoten na več frontah, ki kažejo v eno smer: odvračanje od dolgoletne švedske tradicije liberalne politike priseljevanja.
Sara Kovač