Švedska je prvič od vrhunca hladne vojne vpoklicala 22 tisoč rezervistov domobrancev, da se udeležijo nenadnih vojaških vaj. Te naj bo okrepile “obrambne in operacijske zmožnosti” države.
Švedska je vpoklicala 40 bataljonov domobranskih rezervistov, kar je nekaj, kar po poročanju RT ni bilo videno vse od leta 1975. Vojaške vaje so se odvijale 6. junija na švedski dan nacionalnosti. “Naša naloga je okrepiti švedsko vojaško obrambo in izboljšati operativne zmožnosti,” je v izjavi za javnost povedal vrhovni poveljnik švedske vojske Micael Byden.
Glavna naloga švedskih domobranskih enot je izpolnjevanje sekundarnih vojaških nalog, kot sta patruljiranje in varovanje pomembnih objektov za infrastrukturo, medtem ko se stalna vojska spopada s sovražnikom. “Testiramo mobilizacijsko verigo za približno polovico naše organizacije, nekaj, kar nismo storili vse od leta 1975,” je povedal Byden.
Švedi so tako lahko videli pripadnike domobranskih enot po državi varovati razne objekte. Ker je bilo sodelovanje na vajah prostovoljno, je vojska izrazila upanje, da se je odzvala vsaj polovica rezervistov. Poveljnik domobrancev, general major Roland Ekenberg, je izrazil svoje “spoštovanje do ljudi, ki so se prostovoljno udeležili te vojaške vaje”.
Če pride do krize
Ravno tako so švedske oblasti te dni s podstrešja privlekle še eno relikvijo hladne vojne. V ponovni tisk so šle brošure, poimenovane “Če pride do krize”. V njih je razloženo, kje poiskati zavetje, s katero hrano založiti domačo shrambo, kako ravnati z vodo ter, najbolj zanimivo, kako ločiti propagando od zaupanja vrednih informacij. V državi, kjer je objavljanje statistik o zločinih prepovedano, ker bi lahko koga prizadelo, se slednje sliši kot slaba šala. Knjižica naj bi vsebovala vse informacije, potrebne za pripravo na vsakršno krizno situacijo, od terorističnega napada do dejanske vojne. Švedske oblasti so brošuro nazadnje razdelile leta 1991.
Ivan Šokić