Švedska v jezi: Kurdskemu migrantu večkrat zavrnili prošnjo za azil, nato je obglavil svoje dekle

Tishko Ahmed Shabaz in Wilma Andersson (vir: Voice of Europe)

23-letni kurdski migrant, obtožen brutalnega umora svojega 17-letnega dekleta, naj bi bil prosilec za azil. Njegovo prošnjo so na Švedskem zavrnili, 17-letna Švedinja pa je jeseni 2019 izginila. Njeno glavo so pred kratkim našli v torbi njenega fanta Tishka Ahmeda, forenzični dokazi pa naj bi kazali, da ji je glavo odrezal z nožem, ki mu ga je podarila dekletova mama.

23-letni kurdski migrant Tishko Ahmed Shabaz je osumljen umora 17-letne Wilme Andersson, ki je bila njegovo dekle. Anderssonovo naj bi ubil 14. novembra 2019, policija pa je dekletovo glavo našla v Shabazovem kovčku pri njemu doma. Kakor smo na Nova24TV že poročali, je takrat pojasnil policiji, da je glavo ubitega dekleta hranil pri sebi iz ljubezni, zanikal pa je, da bi jo ubil. Trupla Anderssonove do sedaj še vedno niso našli.

Kurdski migrant je skupaj z očetom na Švedsko prispel že leta 2001. Takoj sta zaprosila za azil, ker naj bi Shabazov oče bil tarča režima iraškega diktatorja Saddama Husseina. Njuno prošnjo so decembra 2004 zavrnili. Oče se je na to pritožil in dvojici je bilo podeljeno začasno dovoljenje za bivanje, ki se je izteklo januarja 2007. Potem bi ju po poročanju Voice of Europe morali deportirati, kar pa se ni zgodilo.

Leta 2006 je oče zaprosil za dovoljenje za stalno prebivališče, a so njegovo prošnjo švedske oblasti zavrnile, saj na s Kurdi poseljenem severnem delu Iraka ni bilo nobenih oboroženih konfliktov. Oče se je tudi na to pritožil na sodišče v Göteborgu, sodišče pa je pritožbo maja 2008 zavrnilo.

Večkrat zavrnili prošnjo za azil, a nikoli deportirali
Leta 2013 se je Shabaz, star 16 let, ponovno prijavil za stalno prebivališče, ki so mu ga štiri mesece kasneje švedske oblasti odobrile. Junija 2014 je tudi uradno postal švedski državljan.

Po zadnjih informacijah naj bi bil Shabaz musliman, ki je od umorjene Anderssonove zahteval, da se spreobrne v islam. Priče, ki so par poznale, trdijo, da je bil kurdski migrant do Anderssonove pogosto grob in jo zlorabljal. V prošnji za stalno prebivališče naj bi zapisal, da se je “prilagodil švedski družbi.”

Omenjeni primer jasno kaže, kakšne težave s seboj pripelje politika odprtih vrat. Ker migranta niso nikoli deportirali v državo izvora, je ta lahko poskušal vedno znova, dokler ni naletel na uradnika, ki se mu je zdelo primerno odobriti njegovo prošnjo. Če bi ga takoj leta 2004 skupaj z očetom poslali nazaj v Irak, bi bila Anderssonova še živa. Tako pa oblasti danes še vedno iščejo njeno truplo.

Ivan Šokić