fbpx

Švedski politik je pred turško ambasado zažgal Koran. Erdogan sedaj vleče drastične poteze!

Foto: epa

Sežig knjige Koran na Švedskem je razjezil Turčijo in zaustavil načrtovana pogajanja za vstop v Nato, pišejo tuji mediji. Finska in Švedska sta izpolnili pogoje za vstop v zvezo Nato, je sicer novembra lani ob obisku v Turčiji dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg – spomnimo, Ankara je najprej blokirala začetek pristopnega postopka, češ da nordijski državi podpirata teroristične organizacije, turški predsednik pa je tudi večkrat zagrozil, da bo zamrznil njuni prošnji za članstvo, če državi ne bosta izpolnili danih obljub oziroma izročili več deset ljudi, ki jih Ankara obravnava kot teroriste, je poročala STA.

Zažig islamske svete knjige je razjezil turško vlado, ki je odpovedala načrtovano srečanje s švedskimi kolegi, da bi razpravljali o ambicijah Švedske in Finske za pristop k Natu. Turška vlada je odpovedala načrtovano srečanje s švedskim obrambnim ministrom Pålom Jonsonom, potem ko je v soboto na demonstracijah pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu protiislamski dansko-švedski politik zažgal Koran – kar je sicer storil s pridobljenim dovoljenjem.

Rasmus Paludan, kontroverzni vodja desničarske, identitarne stranke Stram Kurs (Trda linija) na Danskem, je v soboto popoldne med shodom pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu zažgal izvod Korana, kar je sprožilo oster odziv turške vlade, ki je pozvala švedske oblasti, naj prepovejo demonstracije. Paludan je pred skromno množico in obkrožen s policijo z vžigalnikom zažgal islamsko sveto knjigo po govoru, v katerem je obsodil islam in napadel švedsko liberalno priseljensko politiko. “Če menite, da svobode izražanja ne bi smelo biti, bi morali živeti nekje drugje,” je dejal protiprotestnikom v bližini.

Sežig Korana obsodili na vseh straneh
Dogodek je sovpadel z drugim zborovanjem kritikov turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana pred mestno hišo v Stockholmu v podporo kurdski manjšini v Turčiji. Na protestu, ki ga je organiziral Kurdski center za demokratično družbo, je 600 do 700 ljudi teptalo po zastavi z Erdoğanovim portretom, ki je bila na tleh. “Najostrejše obsojamo podli napad na našo sveto knjigo … Dovoliti to protiislamsko dejanje, ki cilja na muslimane in žali naše svete vrednote pod krinko svobode izražanja je popolnoma nesprejemljivo,” se glasi izjava turške vlade oziroma zunanjega ministrstva. Švedski zunanji minister Tobias Billstrom je po sežigu knjige Koran tvitnil, da čeprav ima Švedska daljnosežno svobodo izražanja, to še ne pomeni, da švedska vlada ali on sam podpira izražena mnenja. Švedski premier Ulf Kristersson je tvitnil: “Svoboda izražanja je temeljni del demokracije. Kar pa je zakonito, ni nujno primerno. Sežiganje knjig, ki so za mnoge svete, je globoko nespoštljivo dejanje.” Turški obrambni minister Hulusi Akar je nato odpovedal pogovore s švedskim kolegom, na katerih naj bi razpravljali o nasprotovanju Turčije članstvu Švedske in Finske v Natu. Trdil je, da je bilo srečanje odpovedano, ker je “izgubilo pomen”.

Turški protestniki so se na sežig Korana odzvali tako, da so zažgali švedsko zastavo – kar je tudi vidno na posnetku, ki je zakrožil po družbenih medijih. Napetosti so nato še dodatno podžgale izjave predsednika turškega svetovnega mladinskega sveta Ramazana İzola, ki je v soboto tvitnil: “Če ujamem tega nesramneža, ki je zažgal Koran, ga bom živega zažgal.” İzol je v nedeljo delil svoj kontroverzni tvit in vztrajal, da se “ne boji nikogar razen Alaha”.

Turčija še ni ratificirala protokolov za vstop Švedske in Finske v Nato
Pričakuje se, da bodo diplomatske posledice dodatno ovirale možnosti za pristop Finske in Švedske k Natu, ki ju trenutno blokira Ankara. Maja lani je turški predsednik Erdoğan na tiskovni konferenci dejal, da ne bodo rekli da tistim, ki bodo proti Turčiji uvedli oziroma podpirali sankcije. Skliceval se je na odločitev švedske vlade leta 2019 o prekinitvi prodaje orožja Turčiji zaradi njene vojaške operacije v Siriji. Morda je še pomembneje to, da je turška vlada še vedno jezna na dva skandinavska naroda, ki ju obtožuje, da skrivata tiste, za katere trdi, da so teroristi in člani militantne Delavske stranke Kurdistana. Po podatkih turškega pravosodnega ministrstva sta Švedska in Finska v zadnjih petih letih zavrnili 33 prošenj za izročitev domnevnih teroristov.

Sara Kovač