fbpx

Tako se briše in potvarja zgodovina: Hongkonška policija praznila Muzej 4. junija, posvečen prodemokratičnim protestnikom iz leta 1989

Foto: epa

Hongkonška policija je danes vdrla v zaprt Muzej 4. junija, ki je posvečen žrtvam nasilnega napada kitajskih oblasti na prodemokratične protestnike na pekinškem Trgu nebeškega miru leta 1989. Iz muzeja so odnesli nekaj pomembnih zgodovinskih predmetov iz takratnega časa. 

Policisti so prišli nekaj ur po tem, ko je nekaj demokratičnih aktivistov priznalo, da so se lani zbrali ob obletnici nasilnega zatrtja protesta, a so bila zbiranja prepovedana zaradi koronavirusa. Tudi letos je na Kitajskem javno zaznamovanje obletnice še vedno prepovedano, mineva pa 32 let od množičnega pokola civilistov, ki so več mesecev zahtevali spremembe. V preteklih letih je v spominskem bedenju ob obletnici sodelovalo na tisoče ljudi.

Razlog za vdor v muzej ni jasen. Policija dejanje ni želela komentirati, le na tovornjak so naložili predmete iz muzeja, poleg tega so odnesli logotip muzeja in slike.

Dan prej, v sredo, pa je policija aretirala še štiri člane iz Zavezništva Hongkonga v podporo domoljubnim demokratičnim gibanjem Kitajske, skupine, ki organizira letne shode, vključno s podpredsednico Chow Hang Tung. Policija je avgusta zavezništvu poslala pismo, v katerem je zahtevala podatke o članih, financah in dejavnostih do 7. septembra.  V pismu so jih poleg tega obtožili, da so “agenti tujih sil”. Iz zavezništva so sporočili, da jim zahtevanih informacij ne bodo posredovali. V sredo pa so jih aretirali zaradi neupoštevanja zahtevane nacionalne varnostne zakonodaje. Voditelja zavezništva Albert Ho in Lee Cheuk-yan sta že v zaporu zaradi svoje protivladnih protestih, ki so mesto pretresli leta 2019.

Foto:  REUTERS/Tyrone Siu

Vsako leto v spomin na pokol tradicionalno organizirajo največjo budnico 4. junija v spomin na žrtve. Kitajska obeleževanje prepoveduje in močno cenzurira to temo. Število žrtev, ki so jih oblasti prikazale, je bilo veliko več. Takrat naj bi bilo ubitih na tisoče ljudi.

Anita Gužvič