Ustavno sodišče je s svojimi spornimi odločitvami v zadnjih mesecih dajalo prednost ustavni pravici do gibanja, združevanja in zbiranja pred pravico do zdravja in življenja ter s tem dalo veter v krila vsem zanikovalcem virusa in drugim, ki ne spoštujejo epidemioloških ukrepov. Hkrati so ustavni sodniki z nasprotovanjem vladnim odlokom povzročili dodatno nezaupanje v pravno državo in predpise, ki so namenjeni varovanju javnega zdravja celotne družbe.
Za dejstvo, da slovenski zanikovalci virusa in proticepilci dobivajo krila, sta v pretežni meri odgovorni instituciji kot sta informacijski pooblaščenec ter ustavno sodišče. Kaj se zgodi v družini, ko eden od staršev pristane na škodljive zahteve otroka? Govora je o odločitvah sodišča, s katerimi je posledično prizadejalo velikansko škodo slovenskemu zdravstvu in spoštovanju epidemioloških ukrepov. Sedaj pa vsi žanjemo sadove spornih odločitev ustavnih sodnikov. V grobem je šlo za to, da je ustavno sodišče večkrat dalo prednost sicer ustavno zagotovljeni pravici do gibanja, združevanja in zbiranja pred ravno tako ustavno zagotovljenima pravicama do zdravja in življenja.
Spomnimo na to, kako je aprila Ustavno sodišče RS začasno zadržalo izvajanje 11. člena odloka, s katerim se je slovenskim državljanom omejevalo zlasti vstopanje v države na rdečem seznamu. Te odločitve so bili izjemno veseli v strankah koalicije KUL. Spomnimo pa še na odločitev ustavnega sodišča z začetka junija letošnjega leta, ki je, da sta 2. in 3. točka 1. odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, na podlagi katerih je Vlada RS sprejela odloke o prepovedi oziroma omejitvi gibanja ter zbiranja, v neskladju z Ustavo RS. Odločitev ustavnega sodišča je ostro kritiziral nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek, ki jo je razglasil za “nelogično in škandalozno”.
Že omenjeno sodišče je s tem odločilo, da je sporen del zakona, ki je bil sprejet leta 1995, v času Drnovškove vlade, v kateri je bila tudi nekdanja Združena lista socialnih demokratov, sedanja SD. Odločitev so sprejeli sodniki: Matej Accetto, Špelca Mežnar, Marijan Pavčnik, Katja Šugman Stubbs in Rok Čeferin. Proti so bili Rajko Knez, Dunja Jadek Pensa in Marko Šorli. V priloženem sporočilu je sicer napoved neimenovanega posameznika, da se zdravstvenega pregleda ne namerava udeležiti z zaščitno masko, ker je menda to “protizakonito in neustavno”, kar naj bi “potrdila tudi razsodba višjega sodišča v Kopru”.
Po prepričanju upornika mu prav tako “nihče ne jamči, da mu maska ne škodi”. Po njegovem prepričanju bi s “prisiljevanjem v nošenje maske za vstop v zdravstveni dom kršili več zakonov in Ustavo RS”. Ob tem vsevedni upornik navaja tudi posamezne člene Ustave RS in Kazenskega zakonika ter zakona o varstvu pred diskriminacijo. Obenem je oseba še zagrozila s pozivom k “osebni materialni in kazenski odgovornosti”, v primeru, da se ne ustreže njegovim zahtevam – izvedbi zdravstvenega pregleda brez maske.
Domen Mezeg