fbpx

Talibani stopnjujejo nasilje nad ženskami – kaj na to poreče Inštitut 8. marec?

Foto: epa

Ko so talibani 15. avgusta letos uradno prevzeli oblast v Afganistanu, so med drugim javno oznanili, da bodo spoštovali ženske in da bodo lahko te uživale vse pravice po šeriatskem pravu. Vendar pa dogajanje v zadnjih dneh priča o tem, da so “Alahovi bojevniki” iz te osrednje-azijske države morda pojedli besedo, ki so jo dali pripadnicam nežnejšega spola.

Ko so talibani nazadnje vladali Afganistanu med leti 1996 in 2001, se država (tedaj imenovana Afganistanski islamski emirat) pod njihovo vladavino ni mogla ravno pohvaliti s feministično svetovno-nazorsko usmeritvijo. Posledica mizoginistične narave teh afganistanskih vladarjev je bila, da so imele ženske v državi zelo omejene pravice; v javnosti so morale ves čas nositi burke, po dopolnjenem 8. letu starosti se niso smele izobraževati, bile so podvržene prisilnim porokam in prisilnemu obrezovanju genitalij, niso se smele pojavljati v medijih oz. na javnih srečanjih itd.

S padcem talibanske vlade novembra leta 2001 se je sicer stopnja demokracije in človekovih pravic in svoboščin v državi znatno izboljšala, vendar pa so letos mednarodne vojaške sile po 20 letih prisotnosti zapustile državo in talibani so se po njihovem umiku znova vrnili na prestol. Čeprav so še, preden so 15. avgusta osvojili prestolnico Kabul, obljubljali, da bo njihova oblast odraz spoštovanja vseh prebivalcev države, pa so bile zaradi njihovih skrajnih islamističnih nazorov zlasti afganistanske ženske upravičeno zaskrbljene za svojo prihodnost.

Talibansko nasilje nad ženskami se dogaja vse od prevzema oblasti
Žal so se mnogi strahovi afganistanskih žensk že uresničili, za druge pa se upravičeno predvideva, da se bodo prav kmalu. Kot poroča The Guardian so nekatere ženske sicer zbrale pogum in navkljub atmosferi strahu v minulih tednih organizirale več shodov v podporo spoštovanju ženskih pravic. V soboto se je v Kabulu zbralo več deset protestnic, ki so na ulicah afganistanskega glavnega mesta izvedle protest za pravice žensk, v sklopu katerega so med drugim za afganistanske ženske zahtevale pravico, da še naprej delajo v javnem sektorju in da bodo vključene v novo vlado. Talibani pa očitno niso bili preveč naklonjeni njihovim demonstracijam, saj so protestirajoče ženske pred Kabulsko predsedniško palačo pričakale oborožene posebne enote talibanskih borcev, ki so s solzivcem in streli v zrak nasilno razbili njihov miroljuben protest, pri čemer so nasilno postopali tudi do tujih novinarjev, ki so protest prenašali prek kamer.

Talibani so takoj po prevzemu oblasti vse ženske javno pozvali, naj do nadaljnjega ostanejo doma in naj lastnega bivališča ne zapuščajo, če ni nujno. Več žensk, ki je v dneh po 15. avgustu kljub temu odšlo na delo v mestu Kandahar, je poročalo, da so jih oboroženi talibanski borci prisilili, da so zapustile svoja delovna mesta. Ženske tudi skrbi, kako bo v prihodnje z njihovo pravico do izobraževanja, saj naj bi na afganistanskih šolah, univerzah in kampusih talibanske oblasti že zasnovale spolno segregirano izobraževanje, pri čemer se nekateri bojijo, da je to šele začetek in da bodo ženske slej kot prej izgubile sploh kakršnokoli možnost izobraževanja. Prav tako je v zadnjih dneh pricurljalo v javnost več informacij o umorih ženskih vladnih uslužbenk, ki so jih zagrešili talibani. Zadnji izmed njih je grozljiv zločin iz mesta Firozkoh v provinci Ghor, kjer naj bi se novi državni oblastniki spravili na policijsko uslužbenko Niagaro; pred dvema dnevoma naj bi jo namreč pripadniki talibanov v 8. mesecu nosečnosti na njenem domu in pred očmi njene družine umorili in iznakazili do neprepoznavnosti.

Matej Markič