Temne skrivnosti Angele Merkel

Angela Merkel (foto: epa).

Še slabo leto nazaj je veljala nemška kanclerka Angela Merkel za najmočnejšo in najbolj vplivno politično osebnost na stari celini. Toda njen polom z odprtjem nemške meje za več kot milijon nezakonitih migrantov in skorajda klečeplazenje pred turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, ki se kaže tudi v zatiranju svobode govora v Nemčiji, je pokazal, da imamo opraviti z zelo šibko voditeljico.

“Kot da bi imela čarobno palčko,” je pred nekaj leti v neformalnem pogovoru s svojimi nemškimi kolegi, ki so bili na obisku v Sloveniji, nemško kanclerko ves navdušen opisoval eden od nekdanjih slovenskih ministrov. Toda zadnji dogodki so pokazali, da Merklova nima čarobne palčke in da se je njen svojevrstni urok med Nemci in tudi drugimi Evropejci razblinil.

Kako je kraljica Evrope padla s prestola
Sredi lanskega julija, ko je skupaj s starim lisjakom, politično prekaljenim nemškim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublom, in s tiho ali odkrito podporo skoraj vseh članic evroobmočja “na kolena” spravila grškega levičarskega premierja Aleksisa Ciprasa, se je zdelo, da ima vajeti Evrope trdno v rokah. Toda nekaj mesecev pozneje je zaradi zgrešene migrantske politike v Evropi ostala skorajda brez zaveznikov. Kraljica Evrope je padla s svojega prestola, bi lahko zapisali.

Tudi v Nemčiji je vse šibkejša: priljubljenost njene stranke CDU vse bolj upada in lahko zdrsne pod 30 odstotkov, na drugi strani pa se protimigrantska AfD bliža 15 odstotkom podpore. Sprla se je z bavarskim ministrskim predsednikom in vodjo CSU Horstom Seehoferjem ter tako ogrozila desetletja trajajočo zavezništvo med krščanskimi demokrati in bavarskimi krščanskimi socialci.

Nemočna v odnosu do “sultana” Erdogana
S tem, ko je – da bi ohranila pri življenju že tako ali tako precej kilav evropsko-turški sporazum o omejevanju nezakonitih migracij – omogočila kazenski pregon nemškega televizijskega satirika Jana Böhmermanna, ki si je precej privoščil turškega predsednika Erdogana, pa je še bolj izgubila podporo doma, tokrat tudi na levici, navzven – tujini – pa je pokazala, da je šibka voditeljica, ki jo lahko drži v šahu vsak avtoritarni voditelj.

Angela Merkel in Recep Tayyip Erdogan (Foto: epa).

Angela Merkel in Recep Tayyip Erdogan. Vse več Nemcev je prepričanih, da je postala Merklova preveč podrejena avtoritarnemu turškemu predsedniku (foto: epa).

Šibkost Merklove, ki jo kaže zadnje mesece, je presenečenje samo zato, ker je to nekaj desetletij spretno skrivala in o sebi ustvarila lažno medijsko podobo. Prve resne preizkušnje, ki so prišle z migrantsko krizo, pa so to medijsko podobo razbile.

Poglejmo si nekaj podatkov, ki predstavljajo Merklovo v pravi luči:

Čeprav je 61-letna Merklova tudi na slovenski desnici dolgo časa veljala za svojevrstno ikono, pa v resnici sploh ni tako desno usmerjena. To ni presenetljivo glede na to, da je odraščala v komunistični Vzhodni Nemčiji, kamor se je njen oče, luteranski pastor Horst Kasner, prostovoljno priselil kmalu po rojstvu svoje hčerke. Po materini strani pa pripada Merklova znani nemški socialdemokratski rodbini Jentsch iz Gdanska (nemško Danzig).

V času komunističnega režima ni bila Merklova nikakršna politična protikomunistična oporečnica – kot na primer naš Jože Pučnik, češki Vaclav Havel, madžarski mladi Viktor Orban ali nenazadnje vzhodnonemški evangeličanski pastor Joachim Gauck, ki je zdaj predsednik Nemčije. Še več, v lokalni režimski mladinski organizaciji je bila nekaj časa zadolžena celo za agitprop, torej za propagando komunistične ideologije.

Merklova v stranki, ki jo je vodil ovaduh Stasija
V času vzhodnonemške politične pomladi, ki je izbruhnila leta 1989 z množičnimi demonstracijami v najbolj protikomunistični vzhodnonemški deželi Saški (prve množične demonstracije so bile v Leipzigu, ki so jim sledile tiste v Dresdnu), se je Merklova vključila v novoustanovljeno stranko Demokratična pomlad oziroma Demokratični preboj – DA (Demokratischer Aufbruch).

Helmut Kohl in Angela Merkel (Foto: epa).

Helmut Kohl je bil mentor Angeli Merkel. Brez njegove pomoči ji  politični vzpon v stranki CDU ne bi uspel. Pozneje je Merklova zavezništvo s Kohlom prelomila. Ta je do nje – tudi glede njene migrantske politike – pogosto kritičen (foto: epa).

Demokratični preboj bi težko opisali kot desno stranko, saj so njeni pripadniki naprej zagovarjali nekakšen kompromis med demokratičnim socializmom in zahodnim liberalizmom ter se označevali za ekološko-socialno stranko. No, pozneje se je izkazalo, da je bil voditelj DA nekdanji ovaduh Stasija.

Predstavnica za stike z javnostjo, ki je postala Kohlova deklica
Na prvih vzhodnonemških demokratičnih volitvah leta 1990 je bil DA precej neuspešen. Po volitvah se je združil z  vzhodnonemško Krščansko-demokratsko stranko (to je bila stranka, ki je delovala v komunistični Vzhodni Nemčiji in je bila zvesta vzhodnonemški komunistični partiji – znana je bila kot Ost-CDU, slo. Vzhodna CDU). Ta Vzhodna CDU se je z združitvijo Nemčije priključila zahodnonemški CDU Helmuta Kohla. To, da je Merklova pristala v CDU, je presenetilo številne njene znance, saj so jo imeli za ideološko bližje stranki Zelenih.

Merklova je bila v DA predstavnica za stike z javnostjo (opravljala je torej delo, ki je bilo blizu njenim agitprop zadolžitvam pred leti), pozneje je postala predstavnica za javnost prve in zadnje vzhodnonemške demokratične vlade pod vodstvom Lotharja de Maiziera (bratranca zdajšnjega nemškega notranjega ministra Thomasa de Maiziera). Za njen poznejši vzpon pa je imel največ zaslug združitveni kancler Kohl, saj je takrat mladi, 36-letni Vzhodni Nemki zaupal ministrski položaj v svoji vladi. Takrat je Merklova postala znana kot Kohlova deklica.

CDU spremeni v levo stranko
No, Kohlova deklica je po aferi o nezakonitem financiranju CDU leta 1999 zavezništvo s svojim mentorjem prelomila in se zavihtela na čelu CDU. To dejanje je Kohl štel kot njeno izdajo in nož v hrbet. Na predčasnih volitvah leta 2005 je nastopila z zelo protržno usmerjenim programom (enotna davčna stopnja itd.), a je ta program, ker ji je skoraj ogrozil zmago, pozneje opustila.

Angela Merkel (Foto: epa).

Kdaj bo Angela Merkel odšla v zgodovino in postala nekdanja kanclerka? Foto: epa

Po letu 2005 je Merklova pobirala sadove reform, ki jih je pred tem izvedel nemški socialdemokratski kancler Gerhard Schröder, svojo stranko pa vse bolj usmerjala proti levici. Tako je CDU, stranka porenskih katolikov, ki jo je po drugi svetovni vojni ustanovil nekdanji katoliški župan Kölna in dolgoletni povojni zahodnonemški kancler Konrad Adenauer, pod njenim vodstvom postala vse bolj stranka severnonemških oziroma vzhodnonemških protestantov. Za nemško protestantsko cerkev, tj. luteransko oziroma evangeličansko cerkev, pa velja, da je bila po drugi svetovni vojni bližje socialdemokraciji kot krščanski demokraciji.

Zaletava sprememba energetske politike in odpiranje meja
Po jedrski nesreči v Fukušimi leta 2011 je Merklova prevzela program nemških Zelenih in začela na vrat na nos izvajati energetsko reformo s pospešenim zapiranjem jedrskih elektrarn. Nemška elektrika je zato postala ena od najdražjih v Evropi, a je imelo nemško gospodarstvo srečo, da je zaradi Kitajske cvetel nemški izvoz, kriza evra pa je omogočila pritok poceni denarja iz kriznih evropskih držav v Nemčijo, kar je pocenilo nemško zadolževanje.

Toda septembra lani je Merklova sprejela usodno odločitev in odprla vrata nezakonitim migrantom. Sesula je schengenski sistem, resno zamajala politično trdnost EU, ogrozila nemško notranjo varnost in CDU še bolj potisnila na levico. Številni nemški volivci tako CDU že jemljejo kot levosredinsko in ne več kot desnosredinsko stranko.

Aleš Žužek