fbpx

Profesor ekonomije Thomas Di Lorenzo v najnovejši knjigi: “Socializem je največji povzročitelj revščine na svetu”

V socialistični Venezueli vlada tako hudo pomanjkanje, da so ljudje prisiljeni jesti pse in mačke ali brskati po smeteh (vir: twitter)

Profesor ekonomije Thomas DiLorenzo v knjigi The Problem With Socialism na kratko predstavi, kaj je socializem in zakaj je številnim mladim perfidna ideja tako všeč. Odgovor, tako kot bi lahko pričakovali, je nezmožnost refleksije in zadovoljstvo ob misli, da so dobili nekaj brezplačno, ne da bi se zavedali, da tudi, kar pride zastonj, je potrebno plačati, na tak ali drugačen način.

DiLorenzo, ki predava ekonomijo na Loyola University v Marylandu, začne knjigo s podatkom, da se 43 odstotkom milenijcem, ali vsaj tistim starim med 18 in 29 let, zdi socializem boljši od kapitalizma. 69 odstotkov volivcev (domnevamo, da v ZDA), mlajših od 30 let, pa bi po poročanju Mises Instituta glasovalo za socialističnega predsedniškega kandidata.

Razlog za to naj bi bilo med drugim tudi razlikovanje med demokratičnim socializmom in čistim socializmom, kar naj bi socializem naredilo za bolj sprejemljivega. Zakaj je družbeno lastništvo sredstev proizvodnje sprejemljivejše, če se za to odloči demokratična večina, je nekaj, o čemer se lahko zgolj sprašujemo. Bojda ga to, da vsebuje pridevnik “demokratični”, naredi bolj sprejemljivega. Ob tem je potrebno poudariti, da Anglosasi le redko razlikujejo med socialno državo in socialistično državo.

Mladi nasedajo na socializem zaradi obljube brezplačnih stvari
Kaj je torej tisto, zaradi česar so mladi sprejeli “ideologijo, ki je odgovorna za masovne poboje, organizirano krajo, vojne zločine, prisilno delo, koncentracijska taborišča, usmrtitve, lažna sojenja, etnično čiščenje, bolezen, totalitarizem, cenzuro, stradanje, hiperinflacijo, revščino in teror”, se sprašuje izvršni direktor Centra za zakon in svobodo na Faulknerjevi univerzi Allen Mendenhall.

Profesor ekonomije Thomas DiLorenzo (Vir: Twitter)

Odgovor, ki ga ponudi DiLorenzo, je, da socializem obljublja brezplačne stvari. To je učinkovita propaganda in utopija obljublja, da bo vse brezplačno. Problem je, da realnost ni utopija in da zastonj stvar ne obstajajo. Nekdo vedno plača.

“Kar bi socialisti, kot je senator Sanders, morali reči, če hočejo biti resnicoljubi”, je po DiLorenzovih trditvah to, da “ni oblast tista, ki lahko državljanom ponudi karkoli zastonj, temveč, da želijo, da zdravstvo (in mnogo drugega) postane monopol oblasti, ki se v celoti financira iz davkov. Davki skrijejo, ne morejo pa eliminirati cene posameznih vladnih programov”.

Socializem vodi samo v revščino
A kot opažajo slovenski davkoplačevalci, so taki programi neizmerno dražji od zasebnega. Razlika je v tem, da ni posameznik sam tisti, ki v celoti krije stroške, temveč vsi davkoplačevalci. Razlika pa se na koncu kaže v stalnem zviševanju davkov in daljšanju čakalnih vrst v zdravstvu. Ampak imamo pa javno zdravstvo in zdravnike, ki dopoldne delajo kot del javnega, popoldne v istih prostorih pa kot del zasebnega zdravstva, pa razumi, kdor more.

Venezuelci protestirajo: “Socializem nas ubija.” (Vir: Twitter)

Švedska, ki je pogosto primer uspešne socialne države, je v resnici daleč od tega. Socialne reforme so namreč državo po trditvah DiLorenza pripeljale na rob propada. Šele v zadnjem desetletju se je stanje v ekonomiji začelo nekoliko izboljševati, zahvaljujoč reformam prostega trga. “Resnični uspeh švedskega relativno visokega življenjskega standarda,” pove DiLorenzo, “je povezan s tem, da se je Švedska izognila obema svetovnima vojnama in skočila v industrijsko revolucijo, ko je bila njena ekonomija ena od najbolj svobodnih, najmanj reguliranih in najmanj obdavčenih v Evropi.”

Dokler je denar, ga socialisti znajo zapravljati. Ko nastopi suša, pa se vedno ponovi Venezuela. A glavno, da so mladi imeli teh nekaj brezplačnih drobtinic. Za DiLorenza je tako socializem “največji povzročitelj revščine, kar jih svet pozna”.

Ivan Šokić