Turški volivci in volivke so bodo morali še enkrat podati na volišča. V tekmi med dolgoletnim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in Kemalom Kilicdaroglom noben ni uspel zbrati potrebnih 50 odstotkov, da bi že v prvem krogu lahko razglasil zmago. Po skoraj vseh preštetih glasovih se je Erdogan odrezal bolje. Volivci so mu namenili 49,35 odstotka glasov, Kilicdaroglu pa 45,06 odstotka glasov. Drugi krog volitev se bo odvil 28. maja.
“Iskreno verjamem, da bomo tudi v prihodnjih petih letih služili našim ljudem,” je pred svojimi podporniki bojevito razglasil Erdogan. Kilicdaroglu je po drugi strani še vedno prepričan v svojo zmago. “Če nas narod pošlje v drugi krog, bomo zagotovo zmagali. Volja za spremembe v družbi je večja od 50 odstotkov,” je povedal izzivalec trenutnega predsednika.
V tekmo za predsedniško mesto se je podal tudi Sinan Ogan, ki se je skušal predstaviti kot alternativa Erdoganu, ki državo vodi že 20 let, in Kilicdaroglu, ki je predstavnik koalicije raznovrstnih strank, ki so se poenotile s skupim ciljem, da Erdoganovo vladavino prekinejo. Ogan je prejel 5,2 odstotka glasov. Zaradi tega bo izredno pomembno, komu bo Ogan namenil svojo podporo, saj bi bili lahko prav njegovi podporniki tisti, ki bodo 28. maja odločili o zmagovalcu duela. Ogan, predstavnik zavezništva ATA, je sicer znan po svojih ostrih izjavah proti emigrantskim stališčem. Za Oganovo naklonjenost sta se že in se še bosta borila oba kandidata, a bo najverjetneje uspešnejši Erdogan, poroča Al Jazeera.
Prvi krog volitev ni minil brez obtožb o potencialnih manipulacijah z oddanimi glasovi. Ogan je denimo spregovoril o govoricah, da se želi manipulirati z glasovi, oddanimi v tujini. Kilicdaroglu je bil še veliko bolj jasen. Erdoganov tabor je obtožil, da zavračajo legitimne rezultate s specifičnih (očitno strateško pomembnih) volišč, zato da bi “zablokiral” sistem, poroča Al Jazeera. Obstajajo volilne skrinjice, ki so jim nasprotovali šestkrat, enajstkrat,” je dejal in dodal: “Blokirate voljo Turčije.”
Turki so odločali tudi o prihodnji sestavi parlamenta. Za glasove volivcev in volivk se je potegovalo 24 strank in 151 neodvisnih kandidatov. Tudi tukaj je Erdoganova stranka AKP prejela največje število glasov, 49,3 odstotka, Kilicdaroglovo opozicijsko zavezništvo pa 35,18 odstotka glasov. Levičarsko Zavezništvo za delo in svobodo je prejelo približno 10 odstotkov glasov, prokurdska stranka HDP se je prav tako uvrstila v parlament s približno 10 odstotki glasov.
Konec Erdoganove vladavine?
Erdoganov poraz se je pred včerajšnjimi volitvami zdel najbolj verjeten. Njegovo politično moč je načela šibka ekonomija, huda inflacija, v zadnjih mesecih pa serija potresov, na katero Erdogan, po mnenju množice volivcev, ni odreagiral ustrezno. Odzivi državnih služb so bili počasni, pogoste so bile tudi obtožbe, da bi bilo smrtnih žrtev veliko manj, če bi bila turška gradbena zakonodaja ustreznejša oz. če bi od nepremičninskih razvijalcev zahtevala gradnjo, odpornejšo na potrese. Opozicija je Erdoganu očitala načenjanje demokratičnih standardov.
Gal Kovač