Številke italijanskih primerov azila kažejo, da veliki večini migrantov, ki pridejo v državo, azil ni odobren. Ne glede na to jih večina v državi ostane, saj skoraj nihče ni izgnan. Najpomembnejši vzvod migrantom v Italiji postaja pogodba za zaposlitev, ki jim zagotovi nadaljnje bivanje. V določenih primerih pa se migranti poslužujejo drastičnih izgovorov, na primer homoseksualnosti, s katerimi si zagotovijo nadaljnje bivanje v gostujoči državi.
Po podatkih italijanske nacionalne komisije za azil, je vsak mesec zavrnjena večina prošenj. Julija je bilo zavrnjenih kar 73 odstotkov prosilcev za azil, mesec pred tem pa je bilo zavrnjenih kar 81 odstotkov. Leta 2019 je bil status begunca potrjen le enajst odstotkom migrantov, zavrnili pa so jih 81 odstotkov, je poročal Breitbart.
Potem ko migranti prispejo v Italijo in zaprosijo za azil, sam postopek lahko traja tudi šest mesecev ali več. Tudi če je prošnja za azil zanje zavrnjena, italijanske oblasti migrantom zagotovijo brezplačno pravno svetovanje, s katerim se lahko pritožijo na sodišče.
Če sodišče vidi, da oseba v svoji državi izvora ne bo preganjana, lahko zavrne zahtevo za vizum
“Sodni postopek lahko traja dve ali tri leta, pogoji v državi njihovega izvora se lahko spremenijo, zato lahko sodišče vidi zadržek,” je povedal odvetnik in strokovnjak za imigracije Giorgio Mori za časopis Il Giornale. Časopis je izpostavil primer pakistanskega migranta, ki mu je bila zavrnjena zahteva za azil. Sodniki so v primeru ugotovili, da ni nikakršnega verodostojnega tveganja, da bi oseba bila v Pakistanu preganjana. Ne glede na to, so mu sodniki zagotovili še eno leto bivanja v Italiji zaradi epidemije koronavirusa in zaradi dejstva, da je migrant v Italiji dejansko delal.
Podobnemu primeru so bili priča tudi leta 2018, kjer so afriškemu migrantu iz Slonokoščene obale najprej zavrnili vizum, ko pa so videli, da si je dejansko našel delo, mu izdali dovoljenje za bivanje. “Političnih beguncev je vse manj, so se pa povečale povezave za dodeljevanje humanitarne zaščite,” je še dejal Mori in dodal, da so te vrste zaščite vedno bolj zaželene s strani migrantov, saj jim omogočajo, da se vrnejo in pridejo nazaj iz matične države. Pogodba za zaposlitev je tako postala pomemben vzvod za migrante, da lahko ostanejo v Italiji, kar je povzročilo težnjo po ilegalnem prihodu, namesto, da bi se posluževali legalnih postopkov.
Migranti se poslužujejo raznih izgovorov, samo da jih ne bi deportirali
Migranti v Italiji pa se prav tako poslužujejo raznih drugih izgovorov, samo da bi lahko ostali. Med najpogostejšimi je homoseksualnost, ki je denimo v njihovih državah kriminalizirana. V drugih državah, denimo v Nemčiji, pa migranti raje priznajo, da so del teroristične organizacije, ali pa da so krivi zločina, samo zato da jih ne bi deportirali. Na primer v začetku tega meseca, je v nemškem mestu Cottbus migrant napadel 19-letnika z nožem. Kasneje je trdil, da je storil to samo zato, da ga ne bi poslali nazaj v matično državo.
Sara Kovač