V okviru nove študije o družbi in raznolikosti so 4.491 ljudi v belgijski regiji Flandrija povprašali o preferencah, kot so delo, religija, vera in izobrazba. Med udeleženci so bili flamski Belgijci, Turki, Maročani, Romuni, Poljaki in Kongovci. Zaskrbljujoči pa so rezultati, saj 39 odstotkov ljudi s turškim migrantskim ozadjem meni, da bi morali imeti verski zakoni prednost pred belgijskimi zakoni, poroča časopis HLN.
Za migrante iz evropskih držav je številka veliko nižja: samo 9 odstotkov Romunov in 8 odstotkov Poljakov ima enako prepričanje. Velike so tudi razlike med spoloma med zahodnimi in ne-zahodnimi migranti na področju dela, namreč, 80 odstotkov Poljakinj in 70 odstotkov Romunk dela, medtem ko je na drugi strani zaposlenih le 39 odstotkov Turkinj. Med Maročankami pa jih je zaposlenih 42 odstotkov.
Turki in Maročani želijo do konca življenja ostati tukaj
Ne-zahodni migranti po navedbah študije več govorijo nizozemsko kot migranti iz Evrope. 60 odstotkov Turkov in 66 odstotkov Maročanov včasih govori nizozemsko s svojimi otroki. Pri Poljakih in Romunih je ta delež 36- in 29-odstoten. Razlog za to bi lahko bil v tem, da imajo Poljaki in Romuni včasih začasno ali sezonsko delo v zahodni Evropi, preden se vrnejo nazaj domov, medtem ko imajo Turki in Maročani v načrtu, da v državi ostanejo do konca svojih življenj.
N. Ž.