Velik dan za Hrvaško: Zagreb bo končno spremenil ime trga, ki je poimenovan po množičnem zločincu Titu

Tito

Večina zagrebških svetnikov je po večurni razpravi zgodaj davi podprla odločitev o spremembi imena Trga maršala Tita v Trg Republike Hrvaške. Eden najlepših zagrebških trgov je bil poimenovan po nekdanjem jugoslovanskem voditelju in morilcu več sto tisoč nedolžnih ljudi Josipa Broza Tita od leta 1946, njegovi nasprotniki pa so si četrt stoletja prizadevali za spremembo imena. Včeraj jim je končno uspelo.

Preimenovanje Trga maršala Tita je bila tudi edina točka predvolilnega programa desničarske stranke Neodvisni za Hrvaško, ki sta jo ustanovila nekdanji hrvaški minister za kulturo Zlatko Hasanbegović in poslanka Bruna Esih. Oba sta lani vstopila v sabor na volilnem seznamu HDZ, nato pa ustanovila svojo stranko.

Hasanbegović in Esihova sta bila uspešna tudi na majskih lokalnih volitvah v Zagrebu, ko sta še s tremi svetniki iz svoje stranke postala jeziček na tehtnici za oblikovanje večine, ki jo je potreboval župan Milan Bandić. Pogoj za sodelovanje je bila sprememba imena Trga maršala Tita, čeprav je Bandić še lani hodil po Zagrebu s priponko, na kateri je bila Titova podoba, pred volitvami pa je napovedal referendum o spremembi imena trga.

Majhno in prepozno zadoščanje vsem žrtvam jugoslovanskega komunističnega titoističnega terorja
Sprememba imena je bila uvrščena na četrtkovo sejo zagrebške mestne skupščine, na dnevni red pa je prišla v večernih urah. V burni razpravi so podporniki ideje o spremembi imena trga izpostavljali, da je bil Tito komunistični diktator, ki je odgovoren za smrt več sto tisoč ljudi, posebej nasprotnikov njegove oblasti po drugi svetovi vojni.  Zgodovinar Hasanbegović je med drugim povedal, da odločitev predstavlja “majhno in prepozno zadoščanje vsem žrtvam jugoslovanskega komunističnega titoističnega terorja”.

Trg Maršala Tita postaja zgodovina.

Poziv vladi k odstranitvi vseh totalitarnih simbolov
Župan Bandić je povedal, da nihče ne želi zmanjšati pomena maršala Tita med drugo svetovno vojno, in pozval pripadnike Hrvaških obrambnih sil (Hos), naj umaknejo tablo z ustaškim geslom Za dom spremni iz Jasenovca. Pozval je tudi hrvaško vlado, naj odstrani vse simbole, ki povzdigujejo totalitarne režime.

Table z napisom Trg maršala Tita bodo v Zagrebu odstranili po objavi odločitve v mestnem uradnem listu. Interes za prevzem tabel sta že izrazila Zgodovinski muzej in zagrebški mestni muzej. Na Hrvaškem obstaja še približno 20 ulic in trgov z imenom maršala Tita, večina v mestih v Istri in na severozahodu države in še čakajo na njihovo odstranitev. Prav tako totalitarni simboli čakajo na odstranitev v Sloveniji. Do zdaj še nikomur ni uspelo odstraniti sledi krvave revolucije, odgovorne za bratomorno vojno in poboje več deset tisoč civilistov, ki ostajajo nepokopani v več kot 600 množičnih komunističnih moriščih.

Josip Broz Tito, Jugoslavija (1945–1980), se na lestvici najbolj okrutnih diktatorjev v zgodovini človeštva nahaja na 13. mestu in je odgovoren za približno 570 tisoč življenj, predvsem političnih nasprotnikov. Z njegovim ukazom je dal pobiti več ljudi kot fašistični diktator Benito Mussolini ali sirski predsednik Bašar al Assad. Na lestvici vseh komunističnih diktatorjev pa je Tito uvrščen celo med neslavno deseterico.

C. Š., STA