Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je odpovedal potovanje v Argentino, kjer naj bi se udeležil vrha Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC). Maduro je odpoved utemeljil z domnevnim načrtom napada na njegovo delegacijo, vendar obstaja velika verjetnost, da je na njegovo odločitev vplival strah pred aretacijo in zasegom letala, ki bi ga pričakali v Argentini.
Strah pred aretacijo in zasegom letala je morda vplival na odločitev venezuelskega predsednika Nicholasa Madure, ki bi se moral v teh dneh udeležiti pomembnega srečanja CELAC z ostalimi latinskoameriškimi kolegi. Argentinska opozicija je namreč pozvala k njegovi aretaciji, v kolikor ta prestopi prag meje z Argentino, očitajo pa mu kršenje človekovih pravic nad Venezuelci. Vrh srečanja je pomemben dogodek, med predstavniki pa je bil po treh letih tudi brazilski predsednik Lula, za katerega je bilo to prvo potovanje v tujino po inavguraciji.
Govorice o odpovedi so se pojavile v ponedeljek, ko je bilo dvostransko srečanje z brazilskim predsednikom Luizom Ináciom Lulo da Silvo odpovedano iz sprva neznanih razlogov in umaknjeno z urnika brazilske delegacije. Ko se je prejšnji teden izvedelo, da je bil Maduro povabljen na vrh v Argentino, so predstavniki argentinske opozicije začeli demonstrirati proti potovanju in pozivali k aretaciji Madura zaradi zločinov proti človeštvu. Maduro je svojo odpoved obiska prevalil na “neofašistično desnico” in njene “ekstravagantne načrte”.
Voditeljica argentinske opozicije in predsednica opozicijske Propuesta Republicana (PRO) Patricia Bullrich je že pred srečanjem CELAC pozvala k aretaciji Venezuelca Nicolása Madura, v kolikor bi se ta pojavil v Argentini, piše Mercopress. “Če Nicolás Maduro pride v Argentino, ga je treba nemudoma aretirati, ker je zagrešil zločine proti človeštvu. Tako, kot se je zgodilo z (nekdanjim čilskim diktatorjem Augustom) Pinochetom v Londonu leta 1998. Pravosodje mora delovati, da zaščiti univerzalno veljavnost človekovih pravic,” je Bullrichova zapisala na Twitterju.
Maduro je za argentinsko opozicijo “persona non grata”
PRO je del koalicije Skupaj za spremembe (Juntos por el Cambio – JxC), ki je pri spodnjem domu kongresa vložila predlog za razglasitev Madura za “persono non grata” zaradi “njegove odgovornosti pri kršitvah človekovih pravic proti Venezuelcem.” Argentinski forum za demokracijo v regiji (Fader) je prav tako vložil dokumente pred sodstvom, da bi Madura preiskovali zaradi “zločinov proti človečnosti” skupaj z Danielom Ortego iz Nikaragve in Miguelom Díaz-Canelom iz Kube. Fader je sestavljen iz opozicijskih političnih voditeljev iz Argentine in Venezuele, človekovih pravic, intelektualcev in novinarjev. Faderjeva obtožba temelji na številnih poročilih mednarodnih organizacij, kot so Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (UNHCHR), Medameriška komisija za človekove pravice (IACHR) in Human Rights Watch (HRW).
Diktatorji problem vidijo v “desnici” in pri svojem vodenju
Vrh CELACA je pomembno srečanje latinskoameriških predstavnikov, iz katerega je Brazilija izstopila v času mandata Jaira Bolsonara. Njegova obrazložitev je bila nestrinjanje z represivnimi režimi Kube in Venezuele. Lula da Silva je v svojem govoru kritiziral izstop. Tako gostitelj vrha, argentinski predsednik Alberto Fernández, kot Lula da Silva sta v svojih govorih opozorila na grožnje demokracijam v regiji. Vendar so se enostransko sklicevali na grožnjo “fašistične desnice“, kot se je izrazil Fernández, in ne na avtoritarne režime v Venezueli, na Kubi in v Nikaragvi.
“Ne smemo dovoliti, da bi ta neobvladljiva in fašistična desnica ogrozila institucije naših ljudi,” je dejal Fernandez, piše Pledge Times. Novi in stari ‘zvezdni gost’ vrha je Lula da Silva, ki Brazilijo po dveletnem premoru vodi nazaj v skupnost Celac. Lula da Silva je na vrhu mednarodne skupnosti v Buenos Airesu poudaril, da je treba diktaturam v Venezueli in na Kubi izkazati “veliko naklonjenost” in svojim kolegom “svetovati in ne kritizirati”.