Kitajske lokalne oblasti naj bi nabrale 5,8 bilijona (1012) dolarjev težak dolg, ki pa ni nikjer uradno zaveden, kar bi po mnenju Bloombergovih analitikov lahko vodilo do nadaljnjih neuspešno izpolnjenih dolžniških obveznosti.
“Potencialna količina dolga je ledena gora s titanskimi kreditnimi tveganji,” je v svojem poročilu v torek ocenila kreditna analitičarka S&P Gloria Lu. Večina domnevno nezavedenega dolga naj bi nastala na kitajski lokalni ravni, dolg pa ravno tako nima kritja, kar bi lahko vodilo do serije bankrotov na Kitajskem.
Ker se je rast kitajske nacionalne ekonomije upočasnila, je država določila kvoto na količino izdanih obveznic lokalnih oblasti, zaradi česar pa te niso imele dovolj finančnih sredstev za financiranje projektov, ki bi omogočali nadaljnji regionalni razvoj. Kitajska se v zadnjem letu sooča z naraščajočim številom bankrotov v državi, odkar so se začeli umikati od več desetletij dolge prakse implicitne garancije za dolgove.
Lokalna državna podjetja so se samo zadolževala
Gre za podjetja, ki so jih lokalne oblasti ustanavljale z namenom izvajanja projektov, primerljivo s slovenskim poskusom ustanovitve posebnega podjetja, ki bi skrbelo za projekt 2. tira. Po Bloombergovi analizi naj bi bila najbolj izpostavljena podjetja, ki so vezana na šibkejše prefekture, mesta ali območne oblasti, z ohlapnim nadzorom nad državnimi podjetji. Takoj za tem so podjetja s trgovsko dejavnostjo in podjetja, ki so se znašla v procesu prestrukturiranja zaradi zanašanja na velika kratkoročna zadolževanja in si denar sposojala od nereguliranih virov – tako imenovani “shadowbanking”.
Kriza na Kitajskem naj bi se še dodatno izrazila z zaostrovanjem trgovinske vojne z ZDA, zaradi česar se bo tveganje za bankrot kitajskih državnih podjetij na lokalni ravni samo še povečalo.
Ivan Šokić