Kazahstan pretresajo množični nasilni protesti, ki so se začeli zaradi zvišanja cen goriva in se v naslednjih dneh razmahnili zaradi širših političnih in gospodarskih zamer. Protestniki so vdrli v predsedniško rezidenco in pisarno župana v največjem kazahstanskem mestu in zažgali obe stavbi. V nemirih, ki Kazahstan pretresajo od 2. januarja, je bilo ubitih najmanj osem pripadnikov varnostnih sil in vojske, so sporočili iz notranjega ministrstva. V izgredih naj bi bilo skupaj poškodovanih 317 pripadnikov policije in nacionalne garde. Po poročanju tiskovne agencije RIA so razglasili izredne razmere, protestniki pa so poskušali zavzeti tudi letališče v največjem mestu Kazahstana.
Protesti so v Kazahstanu redki, novo leto pa je zaradi nizkih temperatur in preživljanja časa z družino še manj verjeten čas za demonstracije. To leto je nenadno zvišanje cen goriva povzročilo, da so se letos 2. januarja začeli največji protesti od osamosvojitve te države leta 1991. Kazahstan, z enormno površino, predstavlja gospodarsko silo Srednje Azije. Gospodarsko je večji od ostalih štirih regionalnih postsovjetskih držav skupaj. Vendar je ta relativna blaginja temeljila na gospodarskem izkoriščanju zahodnih regij, bogatih z nafto. Podobno kot v Rusiji se dobički od nafte kopičijo v prestolnici, zlasti v žepih vladajoče elite.
Podražitev goriva je le podžgala stare zamere ljudstva
Zamera regije je eksplodirala 2. januarja, ko se je čez noč podvojila cena naftnega plina, ki je običajno gorivo za avtomobile. Izolirane demonstracije na zahodu so se hitro spremenile v ulični protest po vsej državi. V samo enem dnevu so protestniki od zahtevanja znižanja cen goriva prešli na zahtevo po razorožitvi policije in pozive, naj “starec” odide. “Starec” je 81-letni Nursultan Nazarbajev, ki je vladal državi od zadnjih let Sovjetske zveze in je “zmagal” na petih zaporednih predsedniških volitvah z več kot 90-odstotnim rezultatom. Svobodnih in poštenih volitev v tej državi sicer ni. Med njegovo vladavino je Kazahstan pokazal gospodarsko rast, vendar so civilna družba in kakršne koli oblike opozicije zagrenjene. Leta 2019 je Nazarbajev uradno odstopil s položaja predsednika, nadomestil pa ga je zaveznik, Kassim-Jomart Tokajev, ki pa je nadaljeval Nazarbajev režim s kratenjem individualnih svoboščin in državljanskih pravic.
Vlada Kazahstana odgovorila z odstopom
V sredo, po tem, ko je vlada zaradi protestov odstopila, je po zboru tisočih protestnikov predsednikovo rezidenco v Almatiju zajel ogenj. Drugod je od vrha do dna gorela tudi stavba, v kateri je bila županova pisarna, zažgano pa je bilo tudi tožilstvo. Zdi se, da so se razmere poslabšale po tem, ko so bila predhodno razglašena tri ločena lokalna izredna stanja po vsej nekdanji sovjetski državi. Ena je bila v glavnem mestu Nur-Sultan, druga v nekdanji prestolnici Almati in v zahodni provinci Mangistau, kjer se pridobiva velik del bogatih zalog nafte v državi. Po podatkih kazahstanskega notranjega ministrstva je bilo več kot 200 ljudi aretiranih zaradi kršitev javnega reda in miru, potem ko je bilo med protesti poškodovanih 37 policijskih vozil, 95 policistov pa ranjenih.
Tokajev pozval Rusijo na pomoč, EU do pomoči zadržana
Tokajev, ki meni, da gre za teroristične napade, je na pomoč pozval vodje držav ODKB (Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti pod vodstvom Moskve), naj pomagajo Kazahstanu pri premagovanju te “teroristične grožnje”. “Pravzaprav to ni več grožnja,” je dodal. “To spodkopava integriteto države.” je dejal Tokajev. Po telefonskem pogovoru sta o izrednih razmerah v Kazahstanu zaskrbljeno razpravljala tudi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in ruski predsednik Vladimir Putin, Tokajev pa je kljub izrednemu stanju sprejel odločitev, da ostane v državi, z ljudstvom in dejal, da bo do kršiteljev nepopustljiv.
Kljub stopnjevanju demonstracij in razglašenim izrednim razmeram je Evropska unija zadržana do svoje pomoči ali kakršnega koli vpletanja v razmere v Kazahstanu. Kazahstanske oblasti je EU pozvala k spoštovanju temeljne pravice do mirnih protestov in načela sorazmernosti, ko branijo svoje legitimne varnostne interese. Protestnike pa je pozvala k izogibanju nasilja in mirnim demonstracijam. “Vse vpletene pozivamo, naj delujejo odgovorno in zadržano ter se vzdržijo dejanj, ki bi lahko vodila v nadaljnje stopnjevanje nasilja,” je v pisni izjavi dejala tiskovna predstavnica Evropske službe za zunanje delovanje Nabila Massrali.
“Evropska unija spodbuja mirno reševanje razmer z vključujočim dialogom z vsemi zainteresiranimi stranmi in spoštovanjem temeljnih pravic državljanov,” so zapisali v izjavi in dodali, da blok pozorno spremlja dogajanje v Kazahstanu.
V Kazahstanu na oblasti vedno ena politična opcija
Čeprav so se protesti začeli zaradi skoraj podvojitve cen utekočinjenega naftnega plina, ki se najbolj pogosto uporablja kot gorivo za vozila, sta velikost in hitro širjenje protestov nakazovala, da odražajo širše nezadovoljstvo v državi, ki je že nekaj desetletij pod vladavino iste stranke. Kljub ogromnim zalogam in rudnemu bogastvu je v nekaterih delih države nezadovoljstvo zaradi slabih življenjskih razmer močno. Številni Kazahstanci se tudi razburjajo nad prevlado vladne stranke, ki ima več kot 80 odstotkov sedežev v parlamentu. Tokajev je med drugim po začetku demonstracij podpisal odlok o uvedbi izrednega stanja v regiji Almati. Z odlokom je bila uvedena tudi policijska ura od 23. do 7. ure zjutraj. Tokajev je tudi ukazal ustanovitev komisije za preučitev razmer, 4. januarja pa je ta sporočila, da je pripravljena izpolniti glavno zahtevo demonstrantov in ponovno vzpostavitev nadzora nad cenami utekočinjenega naftnega plina in omejitve uporabe bencina, dizelskega goriva in drugega “družbeno pomembnega” potrošniškega blaga za 180 dni, vendar tudi to ni zaustavilo demonstracij in umirilo ljudi.
Tanja Brkić